Za Rimski vrelec ponujajo 300.000 evrov

Ponudbi, ki izpolnjujeta formalne pogoje razpisa, sta oddala eno Marjana Kaker in Branko Dervodel ter drugo slovenjgraška družba SNNIG. Obe vsebujeta tudi poslovni načrt oz. izvleček poslovnega načrta, ki ga bo v nadaljnjem postopku ocenila razpisna komisija.

Kriteriji, po katerih bo komisija ocenila ponudbi, poleg višine ponujene cene zajemajo še višino predvidenih vlaganj, ponujene vsebine in število ustvarjenih delovnih mest, poleg tega pa tudi časovne roke. Če bosta ponudbi dosegli enako število točk, bodo sledila dodatna pogajanja, je na odprtju ponudb povedala predsednica komisije Vlasta Kupljen.

Nato bo komisija za župana pripravila predlog za sklenitev pogodbe, ponudniki pa bodo o izboru obveščeni v 30 dneh od odpiranja ponudb. Občina ima tudi možnost, da ne izbere nobenega od ponudnikov.

Preostali dve ponudbi, ki v nadaljnji postopek zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev nista vključeni, sta oddala družba IIG-SL iz Slovenj Gradca, ki je za nakup Rimskega vrelca ponudila 373.956 evrov, a ponudbi ni dodala potrdila o vplačani varščini, in ponudnik Andrej Jevšenak, ki pa v oddani ponudbi ni napisal ponujene cene.

Župan Občine Ravne na Koroškem Tomaž Rožen je dejal, da so na občini z rezultati razpisa delno zadovoljni. "Pričakovali smo višjo ceno," je priznal in dodal, da so hkrati zadovoljni, saj imajo dve veljavni ponudbi.

Propadajoči kompleks Rimski vrelec v Kotljah želi občina, kot je znano, prodati nekomu, ki bo razvijal predvsem turistično dejavnost. "V interesu občine je, da vzpostavi tudi druge spremljevalne dejavnosti, kot so polnilnica vode, zdravstvene storitve, šport ali kaj drugega. Želimo si dejavnosti s čim večjo dodano vrednostjo, ki bi prinašale korist tudi okolju," je na novinarski konferenci ob objavi razpisa 4. oktobra letos dejal župan Rožen.

Takrat je povedal tudi, da občina pričakuje kupnino "od 400.000 evrov navzgor", v razpisu pa izhodiščna cena za kompleks ni bila določena.

To je bil že četrti razpis za prodajo Rimskega vrelca v zadnjih desetih letih ter predstavlja enega zadnjih poskusov lokacijo nameniti turistični, hotelirski ali zdravstveni dejavnosti.

Če občina tokrat ne bo uspela prodati kompleksa, bo po županovih besedah treba razmisliti o drugih možnostih, med katere spadata tudi gradnja individualnih hiš na območju kompleksa ali pa ureditev doma starejših.