Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je v uvodu v konferenco o dolgoročni viziji trajnostnega razvoja Slovenije, ki danes poteka v DZ, zatrdil, da je treba v Sloveniji najprej odgovoriti na vprašanje, kako uspešen je bil dosedanji razvojni model, nato pa bo lažje graditi prihodnost. "Za Slovenijo se je vredno potruditi," je dejal.
Potočnik je spomnil, da so se že po slovenski osamosvojitvi pojavile dileme, ali Slovenija potrebuje dolgoročno vizijo ali je dovolj le pragmatična pot. Sam je vedno zagovarjal dolgoročne usmeritve, a obenem poudaril, da je treba razlikovati med strateškimi papirji, ki so bolj konkretni, ter vizijo, ki ponuja bolj abstraktne koncepte in vodila. Po njegovem prepričanju je potrebno oboje.
V Sloveniji se je po Potočnikovi oceni treba vprašati, kako uspešna in učinkovita je bila dosedanja strategija razvoja, ali je slovenski razvojni model dober, učinkovit in pravičen in ali je država v 20 letih dosegla cilje, ki si jih je zastavila. Potočnik je prepričan, da bo ob uspešnem odgovoru na ta vprašanja lažje graditi prihodnji razvoj.
Ob tem je pojasnil, da se gospodarske krize sicer pojavljajo ciklično, vendar pa bo kriza, iz katere pravkar izstopa svet, veliko stvari spremenila za vedno. Prihodnost bosta po njegovem prepričanju zaznamovala trajnost in globalno upravljanje, edina pot za močnejšo vlogo EU v tem svetu pa je enotno delovanje.
Formula za gospodarski uspeh EU v prihodnosti se po komisarjevem prepričanju skriva v usklajenem delu, saj so skupaj možnosti za uspeh večje kot posamično. Poleg tega je Potočnik kot bistven element izpostavil dovolj politične moči, da se razvojni cilji uresničijo tudi v praksi.
'Ustvarja se novo ravnovesje'
Predsednik vlade Borut Pahor je medtem poudaril, da so v globalnem razvoju obdobja ravnovesij in neravnovesij. Trenutno obdobje je v znamenju neravnovesja, ustvarja pa se novo ravnovesje, je nadaljeval. Vprašanje, ki se po Pahorjevem mnenju postavlja, je, kakšno bo to novo ravnovesje in ali bo temeljilo na starih paradigmah ali bodo prevladale nove.
V Evropi se po Pahorjevih ugotovitvah zastavlja vprašanje, ali je Unija pripravljena žrtvovati svoj socialni model, da bo konkurenčna z novimi hitrorastočimi silami, na ravni Slovenije pa se je po njegovem mnenju treba vprašati, ali obstaja pripravljenost za žrtvovanje dosedanjega modela, da bi bila država konkurenčna z najbolj razvitimi članicami EU.
Pahor opozarja, da razprave o novem razvojnem modelu ne smejo ustvariti lažne predstave, da potreba po tekmovalnosti izginja. Ta se le premika na novo raven, vlada pa mora po Pahorjevih navedbah poskrbeti za to, da se okrepi makroekonomsko okolje, ki bo spodbujalo tekmovalnost in ob tem ohranjalo socialno povezanost.
'Smo na prepihu in izpostavljeni mednarodni konkurenci'
Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari pa je spomnil, da vlada pripravlja Strategijo razvoja Slovenije 2014–2020, ki je operativen dokument. Zatrdil je, da je vloga vlade v tem trenutku sprostiti prostor za čim širšo javno razpravo o razvoju Slovenije in nato jeseni ugotoviti stične točke različnih prispevkov.
Ugotovil je, da je slovensko gospodarstvo že ves čas na prepihu in izpostavljeno mednarodni konkurenci, javni sektor pa je bil doslej zanemarjen in rigiden, pa čeprav ponuja velik intelektualni potencial. Če bomo institucionalno sprostili javni sektor in njegove ustanove, bomo te potenciale sprostili, je prepričan.
Gaspari tako razvojno priložnost vidi v krepitvi (javnega) storitvenega sektorja, saj je ta manj na prepihu in manj izpostavljen globalni konkurenci. Graditi samo na industriji nosi veliko tveganje, storitveni sektor pa ponuja veliko možnosti za inovacije, ki niso toliko odvisne od tržnih zakonitosti, je dejal.
Opozoril je, da je Slovenija na področju javnih storitev, kot sta zdravje in znanost, še vedno zaprta družba. Če se bomo odprli, bomo lahko bolje izkoristili lastne in evropske potenciale na področju zdravstva, znanosti in kulture, je rekel. Gaspari opozarja, da ne gre za privatizacijo, temveč za komercializacijo javnega sektorja, kjer bodo ljudje lahko tekmovali s svojimi zamislimi.
Gantar izpostavil izzive trajnostne vizije
Predsednik DZ Pavel Gantar je uvodnem nagovoru poudaril, da živimo v času krize, "ki zagotovo ni samo ekonomska in finančna, in je pravzaprav ni mogoče popolnoma umestiti v nam dobro znana ciklična nihanja gospodarstva, ki so skoraj naravna zakonitost gospodarskega razvoja".
Gantar meni, da nam sedanja gospodarska kriza narekuje drugačno razumevanje narave problemov, s katerimi se srečujemo, predvsem na relaciji globalno-lokalno. Priča smo "kolapsu" različnih ravni - od lokalne, regionalne, nacionalne do globalne. Globalni problemi vplivajo na lokalno raven, ta pa nazaj na globalno. Iz tega izhaja relativna nemoč regulatornih ukrepov na vmesnih ravneh, kar pogosto razumemo kot nemoč države, je dejal predsednik DZ.
Gantar je izpostavil tudi nekaj izzivov, na katera mora odgovoriti vsaka razvojna vizija - omejenost naravnih virov, izziv podnebnih sprememb, v ozadju katerih se po njegovem mnenju bije bitka za tehnološki prehod v nizkoogljično družbo, izziv varnosti prehrane, izziv vse daljše življenjske dobe prebivalstva in izziv demokratične politike.
'Kdor pogosto pogleduje proti obzorju, ne bo zgrešil poti'
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Jože Trontelj, ki je prav tako sodeloval pri pripravi predloga Kam po krizi?, pa je v nagovoru izpostavil, da vzbujajo dosedanje izkušnje z modelom liberalnega kapitalizma v svetovnem merilu skrb, saj je ta model težko združljiv s trajnostnim razvojem. Dodal je, da si razumnega reševanja problemov človeške civilizacije ne moremo prestavljati brez sprememb človeškega obnašanja - za več sreče in zadovoljstva bomo po njegovem morali spremeniti zaporedje na lestvici vrednot posameznika, družbe in svetovne skupnosti.
Predsednik SAZU je v luči vprašanja, ali potrebujemo vizijo za dolgoročno prihodnost, v zaključku citiral nekdanjega generalnega sekretarja ZN Daga Hammarskjölda: "Kdor pogosto pogleduje proti obzorju, ne bo zgrešil poti."
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.