'Za solidarnost med generacijami'

Evropejci v današnjem času nimajo toliko otrok, kot bi si jih želeli, ugotavlja Evropska komisija, zato v danes predstavljenem dokumentu "spodbujanje solidarnosti med generacijami" predlaga nekatere ukrepe, ki bi jih države lahko sprejele za dvig rodnosti. Tako kot vsem ostalim Evropejcem se tudi Slovencem želje glede otrok ne izpolnjujejo, država pa za družine namenja skoraj toliko, kot znaša povprečje EU, so sporočili v Bruslju.

Usklajevanje dela in družine

Komisija je naredila analizo o tem, kako je mogoče uskladiti delo in družino. Na osnovi tega je izpostavila tri področja, kjer lahko EU in države skupaj s socialnimi partnerji in civilno družbo odigrajo pomembno vlogo.

Na prvo mesto je Bruselj postavil finančno podporo družinam, da se te lažje spopadejo s stroški, ki jih prinese vzgoja otrok. Kot drugo so pomembne storitve oskrbe - tako za otroke kot tudi starejše, ki so zaradi bolezni in starosti odvisni od svojih otrok. Nazadnje pa je tu še prožen delovni čas s primernim delovnikom in tudi dopustom.

Ženske bolj obremenjene

Evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti Vladimir Špidla je ob tem poudaril, da so ženske še zmeraj tiste, na katere pade "levji delež" odgovornosti in skrbi za nego. Treba je spodbujati enake možnosti, sicer se bo nizka stopnja rodnosti ohranjala, je prepričan.

V državah z višjo rodnostjo je tudi bolje poskrbljeno za storitve, ki pomagajo uskladiti delo in družino, poudarjajo v Bruslju.

Koliko za družinske izdatke?

V povprečju EU25 za družinske izdatke namenja 2,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), pri čemer sta v ospredju Danska in Luksemburg (3,9 oziroma 3,8 odstotka BDP). Slovenija za tovrstne izdatke namenja dva odstotka BDP, kolikor namenjata tudi Belgija in Ciper.

Kako je poskrbljeno za otroke v vrtcih?

Delež otrok do dveh let starosti, ki obiskujejo vrtec, je v Sloveniji 24-odstoten, na Danskem kar 73-odstoten, na Švedskem 53-odstoten, na Slovaškem zgolj triodstoten in v Avstriji štiriodstoten.

Do leta 2010 bi sicer morale države doseči cilj, da se za vsaj 33 odstotkov otrok do treh let poskrbi za varstvo, za starejše otroke med tri in šest let starosti pa bi morala oskrba zajeti kar 90 odstotkov otrok. V Sloveniji je poskrbljeno za več kot 30-urno tedensko varstvo za dve tretjini otrok med tremi in šest let starosti, za manj kot 30 ur na teden pa za 10 odstotkov otrok.