'Za številne ženske 8. marec ni praznik': raziskava o nasilju in neenakosti

Medtem ko v svetovnem povprečju 53 odstotkov žensk meni, da imajo manj možnosti v primerjavi z moškimi, pa je enakega mnenja zgolj 34 odstotkov moških. 45 odstotkov jih meni, da imajo ženske enake priložnosti, kot jih imajo sami, medtem ko jih med ženskami tako ocenjuje 33 odstotkov. V primerjavi s podatki iz leta 2021 se je sicer delež tistih, ki menijo, da imajo ženske enake priložnosti, zvišal za dve odstotni točki.

Pri Mediani so povzeli, da sta najbolj kritični regiji na svetu Evropa in Amerika, saj v Evropi 67 odstotkov in v ZDA 57 odstotkov žensk meni, da imajo ženske na delovnih mestih manj priložnosti kot moški. Drugod so ti deleži nižji: Bližnji vzhod in Severna Afrika (46 odstotkov), azijsko-pacifiška regija (36 odstotkov), Afrika (31 odstotkov).

Mnenje, da imajo ženske enake priložnosti kot moški, je najvišje v azijsko-pacifiški regiji, kjer tako meni 45 odstotkov vprašanih žensk. Mnenje, da imajo ženske več priložnosti kot moški, pa je najpogostejše na območju Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, kjer tako meni vsaka peta ženska. 

Delež žensk, ki menijo, da imajo ženske več priložnosti kot moški, je sicer najvišji v Indiji, in sicer 26-odstoten. Takšnega mnenja je sicer samo en odstotek Slovenk, 70 odstotkov pa jih meni, da imajo na področju zaposlitve in kariere manj priložnosti. Se je pa to povprečje nekoliko znižalo od leta prej, ko je, da imajo manj priložnosti kot moški, odgovorilo šest odstotkov Slovenk več.

Percepcija plač žensk v primerjavi s plačami moških?

Slaba tretjina (31 odstotkov) vprašanih Evropejk meni, da je plača žensk v primerjavi z moškimi na njihovem delovnem mestu nižja (skupaj z moško populacijo pa je takšnega mnenja vsak četrti Evropejec). Da je plača enaka medtem meni 35 odstotkov vprašanih Evropejk oz. 44 odstotkov vseh Evropejcev, le pet odstotkov (tako med ženskami kot v celotni populaciji) pa, da je plača žensk višja.

Percepcija plačne vrzeli je sicer najnižja na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, kjer 58 odstotkov anketiranih žensk meni, da je njihova plača enaka plači moških, 25 odstotkov pa, da je nižja.

Kako pa je v Sloveniji? Da so plače žensk in moških enake, meni 42 odstotkov vprašanih. 34 odstotkov je medtem mnenja, da so plače žensk nižje, le dva odstotka pa, da so višje.

Raziskava je sicer zaznala velik razkorak med percepcijo moških in žensk. Globalno 51 odstotkov moških meni, da je plača žensk enaka njihovi plači, medtem ko enako meni 38 odstotkov žensk.

Glede nasilja nad ženskami najbolj problematična Afrika. Kako se je uvrstila Slovenija?

Raziskava pa je udeležene ženske spraševala tudi o tem, ali so v preteklem letu doživele fizično ali psihično nasilje, 17 odstotkov jih je v anketi priznalo, da so tovrstno nasilje v preteklem letu doživele. Odstotek je občutno višji v starostni skupini deklet med 18. in 24. letom, kjer o nasilju poroča 23 odstotkov deklet, v starostni skupini med 25. in 34. letom pa 21 odstotkov.

Globalno pojav fizičnega ali psihičnega nasilja nad ženskami ostaja na podobni ravni kot v prejšnjem letu, enako velja tudi za Evropo (14 odstotkov v 2021, 16 odstotkov v 2022). Najvišji odstotek nasilja so sicer zabeležili v Afriki, kjer je o tem poročalo 29 odstotkov žensk, najmanj pa z 11 odstotki v azijsko-pacifiški regiji.

V Sloveniji pa je bilo tovrstnega nasilja v preteklem letu deležno 17 odstotkov anketiranih žensk, kar je sicer toliko, kolikor znaša tudi globalno povprečje.

Med evropskimi državami se je po nasilju nad ženskami najvišje uvrstila Grčija (31 odstotkov), najnižje pa Nizozemska (10 odstotkov). Globalno pa je najvišje neslavno mesto zasedla Argentina (37 odstotkov), najnižje pa Vietnam (dva odstotka).

Društvo SOS telefon: Dom je za žensko že od nekdaj najnevarnejši prostor

Na nasilje pa je pred 8. marcem opozorilo tudi Društvo SOS telefon, ki je ponovno poudarilo, da je nasilje nad ženskami ena najpogostejših kršitev človekovih pravic na svetu. Ob tem so izpostavili, da nasilja nad ženskami ni moč odpraviti brez odpravljanja neenakosti v družbi. Zato opozarjajo, da je globalna kriza tudi v Sloveniji poglobila stiske žensk, ki so pahnjene v revščino.

"Posledica tega pa je še bolj skrito nasilje znotraj doma, ki je že od nekdaj prostor, ki je zanje najnevarnejši," so opomnili. Po podatkih statističnega urada je od 15. leta dalje nasilje s strani intimnega partnerja pri nas doživela skoraj tretjina žensk, ki so bile kadarkoli v partnerskem razmerju, oz. več kot 110.200 žensk, starih med 15 in 74 let.

Ženske, ki živijo v nasilnih intimnopartnerskih zvezah, se zaradi negotove ekonomske situacije, stanovanjske stiske, strahu in drugih kompleksnih vzrokov še težje odločajo za prijavo nasilja in zanje (včasih smrtno) nevarne odhode iz nasilnih zvez. "V javnosti še vedno prelagamo krivdo za ostajanje s povzročitelji nasilja na žrtve, nanje valimo tudi odgovornost za neukrepanje ob nasilju, in to kljub temu, da še vedno nimamo dovolj učinkovitih načinov zaščite za varne izhode iz nasilja," opozarjajo.

Prav odhod iz nasilnega okolja je za žrtev najnevarnejši trenutek. "Takrat je treba učinkoviteje poskrbeti, da se povzročitelj nasilja žrtvi ne bo približal." Ob tem pa izrek ukrepa prepovedi približevanja ni dovolj, so še jasni.

Črna statistika Slovenije: nadpovprečna stopnja femicidov

Raziskava švicarske nevladne organizacije Small Arms Survey, ki je temeljila na primerjalni analizi umorov po državah, je glede na podatke iz leta 2015 pokazala, da je Slovenija ena izmed najbolj razvitih držav, ki imajo glede na siceršnji nizek delež nasilnih smrti na globalni ravni nadpovprečno stopnjo intimnopartnerskih umorov žensk. "Kot relativno varna država, kar se tiče splošne kriminalitete, namreč v zadnjih letih opažamo porast poskusov umorov in dokončanih umorov v intimnopartnerskih zvezah. V letu 2022 jih je bilo 12," so navedli pri SOS telefonu.

Ob tem dodajajo, da še vedno premalo resno prepoznavamo resnost groženj in preteklega nasilja v intimnopartnerskih zvezah, podcenjujemo psihično nasilje in ga ne obravnavamo kot enakovrednega drugim oblikam nasilja. "Zmanjšujemo ga na konflikt, breme 'pravilne priprave otroka na stik z očetom' velikokrat prelagamo na matere, ki so zapustile nasilne očete svojih otrok. To pa velikokrat pomeni sistemsko legitimiziranje nadaljevanje nadzora in nasilja nad nekdanjo partnerko in otroki ," so poudarili.

Prav tako pa je zaskrbljujoče tudi zanemarjanja pomena zalezovanja, ki se lahko konča tudi tragično. "Še vedno opozarjamo tudi na to, da se nasilje v družini, kjer so največkrat žrtve ženske in otroci, prevečkrat obravnava kot prekršek in ne kot kaznivo dejanje, kar daje napačno sporočilo tako storilcu kot tudi žrtvam in okolici, saj zmanjšuje njegov pomen in nasilja aktivno ne ustavlja," so jasni.

Ob tem so izpostavili tudi problematiko spolnega nasilja, kjer je sicer model "samo da pomeni da" prinesel veliko spremembo v pravo smer, a da žrtve posilstva še vedno ostajajo žrtve znotraj sistema, "kjer so pravice osumljencev velikokrat pred pravicami oškodovank".

Prav tako pa je oblika nasilja nad ženskami tudi sovražni govor, ki ohranja in povečuje neenakosti med spoloma ter pomeni kršitev človekovih pravic, so dodali. A za odpravo neenakosti so nujni sistemski ukrepi. "Zavedamo se, da marsikatera ženska ne zmore poklicati na pomoč in da zanje 8. marec ni praznik. Poslušajmo. Ne obsojajmo. Ukrepajmo. Kot sosed ali kot zaposleni v instituciji ali organizaciji za zaščito in pomoč žrtvam nasilja," so še pozvali.

Zdravje najpomembnejše za skoraj polovico Slovenk

V anketi pa so ugotavljali tudi preživljanje prostega časa. Glede na rezultate sicer temu povprečno manj časa posvetijo ženske kot moški. Spraševali pa so tudi o pomembnih vidikih življenja.

Največ žensk sicer pri izbiri med zdravjem, časom za družino in uspešnostjo v službi na prvo mesto postavlja zdravje. Globalno skoraj polovica anketirank kot prioriteto postavlja zdravje (44 odstotkov), nekoliko manj je na prvo mesto postavilo čas z družino (38 odstotkov), 18 odstotkov pa uspešnost v službi. Pri moških so bili odgovori podobni, le da se je za zdravje odločilo 43 odstotkov anketirancev, za družino 37, za uspešnost v službi pa 21 odstotkov.

Glede na rezultate raziskave se je sicer za zdravje odločila večina anketirancev z vseh regij. So se pa za družino najpogosteje odločili na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki (40 odstotkov), za posel pa v azijsko-pacifiški regiji (24 odstotkov).

Tudi v Sloveniji je na prvo mesto največ žensk postavilo zdravje (49 odstotkov). Slovenija se s tem rezultatom uvršča v sam vrh držav s to prioriteto. 37 odstotkov jih kot prioriteto postavlja pomembnost preživljanja časa z družino in otroci, 14 odstotkov pa uspešnost v službi.

18 odstotkov globalne populacije, ki otrok še nima, sicer v prihodnosti ne namerava imeti naraščaja. Najvišji delež z 21 odstotki prispeva Evropa (20 odstotkov žensk in 23 odstotkov moških). S petimi odstotki pa se najnižje uvršča Afrika. Zanimivo je, da v večini regij tako pretežno razmišlja moški del populacije. Drugače je le v azijsko-pacifiški regiji, kjer otrok ne načrtuje več žensk kot moških (19 proti 16), ter na območju Bližnjega vzhoda in Severne Afrike (23 proti 12).

V Sloveniji si otrok ne želi 13 odstotkov žensk, ki naraščaja še nimajo, in 16 odstotkov takšnih moških.