Za Švedsko spor med Slovenijo in Hrvaško otročji

V eni izmed depeš iz veleposlaništva ZDA v Stockholmu, ki je nastala 10. septembra 2009, je tedanja švedska ministrica za zadeve EU in sedanja evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström na pogovorih z ameriškim veleposlanikom ocenila, da je dvostranski spor med Slovenijo in Hrvaško "otročji", a da vsaj kaže znake rešitve, medtem ko spor med Grčijo in Makedonijo glede imena ne. Švedska je bila tedaj predsedujoča EU.

Depeša je nastala dan pred srečanjem slovenskega premierja Boruta Pahorja in hrvaške premierke Jadranke Kosor v Ljubljani, ko sta se dogovorila za deblokado hrvaških pogajanj z EU in za reševanje spora z arbitražo ob pomoči EU.

Arbitražni sporazum je bil nato podpisan 4. novembra 2009 v Stockholmu, 12. novembra pa je iz ameriškega veleposlaništva na Švedskem prišla nova depeša, ki je vključevala slovensko-hrvaške odnose. Teh se je v pogovorih z ameriškim veleposlanikom v Stockholmu dotaknil državni sekretar na švedskem zunanjem ministrstvu Frank Belfrage, ki je ocenil, da so ZDA v sporu med Slovenijo in Hrvaško "dregnile v osje gnezdo", potožil pa je še, da obe državi povzročata veliko težav tudi Švedski.

Belfrage je tudi ocenil, da bo proces ratifikacije "zelo umazan", vendar pa je bil najpomembnejši korak storjen – pogajanja Hrvaške z EU so sproščena. Naslednji dolgoročni koraki pa bodo vsebovali postopke arbitraže in zagotavljanje, da odločitev arbitražnega sodišča ne bo vplivala na hrvaško članstvo v EU, je ameriškemu veleposlaniku še pojasnil Belfrage.

ZDA so si prizdevale za uresničitev sporazuma

ZDA so si po podpisu arbitražnega sporazuma tudi aktivno prizadevale za njegovo uveljavitev v Sloveniji, kar dokazujeta dve depeši iz veleposlaništva v Ljubljani. V depeši iz 9. novembra 2009 je tedanji odpravnik poslov Bradley Freden nekdanjo ameriško zunanjo ministrico Madeleine Albright pred njenim obiskom seminarja Nata v Sloveniji opozoril, da bo največjo oviro sporazumu najverjetneje predstavljal opozicijski prvak Janez Janša.

Kot je predlagal Freden, bi lahko vzpodbudila predstavnike drugih konservativnih vlad, s katerimi ima Janša osebne stike, da pritisnejo nanj, naj sporazum podpre, "tako kot to delamo mi". Pri tem je ponudil tudi možnost, da uredi srečanje Janše ali pa nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla s kakim članom ameriške delegacije.

Sicer pa je Albrightovi tudi predlagal, naj pohvali Pahorja, da mu je uspelo skleniti arbitražni sporazum, in naj ponudi nadaljevanje ameriške podpore obema stranema, vendar pa naj ne gre preko tega. "Preveč vidna vloga ZDA bi lahko vzpodbudila ugibanja med določenimi deli javnosti, da je bil arbitražni sporazum Sloveniji 'vsiljen' s strani tujcev," je še zapisal Freden.

Albrightovi naj bi svetoval predsednik Türk

Kot ključnega človeka, s katerim se mora Albrightova pogovarjati, je Freden označil predsednika republike Danila Türka. "Türk bi vam lahko najbolje svetoval, kakšno sporočilo naj bi prišlo od vas, tako da bi bilo morda dobro, če bi se z njim ob kosilu o tem posvetovali, glede na to, da bi se o tem lahko pojavilo kako novinarsko vprašanje. Karkoli boste rekli, bodo pozorno poslušali na obeh straneh meje," je Albrightovo še opozoril Freden.

Na kratko se je Freden slovensko-hrvaških odnosov dotaknil tudi v depeši iz 10. februarja 2010, ko je opisal Slovenijo za ameriškega senatorja Georgea Voinovicha pred njegovim prihodom v Slovenijo skupaj s senatorko Jeanne Shaheen. Pri opisu slovenskih politikov je znova opozoril predvsem na Janšo, ki da predstavlja "resno grožnjo ratifikaciji" arbitražnega sporazuma. Sicer pa je senatorju svetoval, naj vzpodbudi Slovence, da odprejo še preostala poglavja v hrvaških pogajanjih z EU.