Slovenija

'Za turizem se mora odločiti vsa družina, ne more biti nekdo solist'

Slovenj Gradec, 13. 04. 2024 15.34 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
Tina Hacler
Komentarji
6

Trendi v turizmu, ki so s pandemijo covida-19 prišli še bolj do izraza, se nadaljujejo. Številni gostje si še naprej želijo odmika od množično obiskanih destinacij, zato iščejo bolj nekonvencionalne možnosti. Ena vse bolj priljubljenih izbir postajajo tudi turistične kmetije. Trend nakazuje okoli sedemodstotno letno rast števila turističnih kmetij, glavna sezona za njihov obisk bo sicer poleti, vendar so predvsem izletniške kmetije že na stežaj odprle svoja vrata. Do 21. aprila na območju celotne Slovenije poteka tudi Teden turističnih kmetij.

Njegov namen je obiskovalcem približati življenje na podeželju in jim omogočiti vpogled v tradicijo in dediščino. V projektu, pod katerega se je podpisalo Združenje turističnih kmetij, sodeluje 30 kmetij po Sloveniji, ki ponujajo vodene oglede po kmetiji in različne dejavnosti, kot so kulinarične delavnice tradicionalnih jedi iz svežih in lokalnih sestavin, aktivnosti v naravi, delavnice domače obrti, degustacije.

Obiskovalci bodo lahko sodelovali pri vsakodnevnih kmečkih opravilih, spoznali domače živali in rastline, lahko bodo okusili značilne regionalne jedi in tudi sodelovali pri njihovi pripravi.

V Sloveniji je sicer okoli 1000 kmetij oz. nosilcev dejavnosti turizma na kmetiji, ki imajo registrirane različne oblike dejavnosti, kot so nastanitve, vinotoči, osmice in izletniške kmetije. Največ je kmetij z nastanitvijo, okoli 700, sledijo izletniške kmetije, teh je okoli 500, v Sloveniji pa je tudi 112 vinotočev in 41 osmic, naštevajo v Združenju turističnih kmetij Slovenije.

Za turizem na kmetiji se mora odločiti vsa družina

Bernarda Javornik je v okviru Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na območju slovenjegraške upravne enote. Svetujejo in pomagajo pri birokraciji kmetom, ki se odločajo, da gredo na pot priglasitve dopolnilne dejavnosti. In ena od teh dejavnosti je tudi turistična dejavnost. Oblik dopolnilne dejavnosti turizma na kmetiji je več: lahko gre denimo za izletniško kmetijo, vinotoč, ponudbo namestitev v sobah ali apartmajih, na prostoru za kampiranje itd. 

 Darja Jeriček in Bernarda Javornik iz KGZS-Zavod Celje
Darja Jeriček in Bernarda Javornik iz KGZS-Zavod Celje FOTO: 24ur.com

"Za turizem se mora odločiti vsa družina, to ne more biti en solist. Gostje, ki prihajajo na kmetijo, takoj čutijo, kdo stoji za tem. Zato morda odločanje za turistično dejavnost tudi ni tako množično, saj to res zahteva celega človeka. Na kmetijah pa je danes manj ljudi, kot jih je bilo včasih. In če želiš imeti urejeno to kmetijsko plat in nato še pripravo hrane ter skrb za goste, ni lahko. Mladi kmetovalci danes zato več povprašujejo po apartmajih ali glamping oblikah nastanitve, saj tam pač gospodinja ni tako vpeta v to. Za pripravo hrane pripraviš prostor, gostu dovoliš, da si nabere zelenjavo na njivi ali vrtu, to zelo potegne. Opažamo pa, da si gostje, ki prihajajo na kmetije, res želijo naše domače hrane," je Javornikova pojasnila v pogovoru za 24ur.com.

 V zadnjih letih sedemodstotna letna rast na področju turizma na kmetijah

Kmetije, ki imajo turizem kot dopolnilno dejavnost, imajo sicer nekaj omejitev. Omejene so s številom sedežev, kar pomeni, da lahko naenkrat sprejmejo največ 60 gostov, prenoči lahko največ 30 gostov, prav toliko jih je lahko največ tudi na prostoru za kampiranje. "Omejitve so smiselne, saj gre za butično ponudbo," razlaga Renata Kosi z omenjenega zavoda, ki nudi strokovno podporo Združenju turističnih kmetij.

Nekatere turistične kmetije ponujajo tudi prostor za kampiranje
Nekatere turistične kmetije ponujajo tudi prostor za kampiranje FOTO: 24ur.com

"Veseli nas, da imamo v zadnjih letih sedemodstotno letno rast na področju turizma na kmetijah, kar pomeni, da je med kmeti interes za to dopolnilno dejavnost na kmetiji. Poleg tega pa so turistične kmetije že dolgo v trendu kar zadeva trajnostni razvoj, pridelavo lokalne, ekološke hrane, osebni pristop ter butično ponudbo. Gosti pa vse bolj iščejo odmaknjenost, stik z naravo ter avtentično ponudbo," je dejala za našo spletno stran.

Najboljša sezona je bila leta 2019, ko so našteli okoli 250.000 nočitev, lani so bile številke podobne. Med tujci, ki obiščejo turistične kmetije po Sloveniji, jih največ prihaja iz Nemčije, Avstrije, Italije, Francije in držav Beneluksa. Je pa epidemija covida-19, ki je zaprla meje po svetu, krepko dvignila priljubljenost turističnih kmetij med slovenskimi gosti. Ti so najpomembnejši gostje predvsem na izletniških kmetijah, kjer se tudi zunaj sezone odločajo za kulinarične pokušine lokalnih jedi in različne dnevne aktivnosti, ki jih tam ponujajo. 

Prizor pod Kopami
Prizor pod Kopami FOTO: 24ur.com

Glede na tradicijo je največ turističnih kmetij v savinjski regiji, na Goriškem in v podravski regiji. Med območja, kjer ni veliko turizma na kmetijah, a potencial za to je, pa po besedah Kosijeve sodijo Kočevsko, Zasavje, deloma Dolenjska in Notranjska.

Glavna sezona za obisk turističnih kmetij je poleti, v zadnjih letih pa se vse bolj zavleče tudi v jesen. Oktobra smo obiskali koroško regijo, ki so jo predtem močno prizadele lanske avgustovske poprave.

Čeprav neprizadete, so plačale velik davek zaradi poplav

Koroška obsega območja treh dolin (Mežiške, Dravske in Mislinjske) in treh pogorij (Pohorje, Karavanke in Savinjske Alpe), na strmih pobočjih koroškega visokogorja pa so posute hiše, ki so skupaj z gospodarskimi poslopji, ki jih obkrožajo, videti kot majhni zaselki. Tam jim pravijo celki. Vse več kmetij svoja vrata odpira tudi gostom. Na Koroškem je približno 40 nosilcev turistične dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Največ turističnih kmetij je na območju Mežiške doline in v okolici Slovenj Gradca.

Turistična kmetija pod Šentanelom
Turistična kmetija pod Šentanelom FOTO: 24ur.com

Koroško regijo sicer sestavlja 12 občin: Črna na Koroškem, Prevalje, Dravograd, Mežica, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Mislinja, Muta, Vuzenica, Podvelka in Ribnica na Pohorju. Za številne med njimi ste lani morda slišali večkrat kot prej v vseh letih skupaj. Naravna katastrofa jih je spravila na naslovnice in tam pustila (pre)dolgo časa, so nam pripovedovali domačini.

Ker ležijo na pobočjih, kmetije v poplavah večinoma niso bile prizadete, vendar je v javnosti vladala percepcija, da je bila uničena vsa Koroška. Tudi ko se je voda že umaknila, je ostal strah, da je zastrupljena s težkimi kovinami.

Gostja je hotela raje sok

"Imeli smo skupino in gostja me je prosila za kozarec vode, potem pa se je nenadoma prestrašila. Spomnila se je vseh teh besed, kako je pri nas vse zastrupljeno, zato je rekla, da si je premislila in da bi raje sok," nam je pripovedovala Gabrijela Kogelnik z izletniške kmetije v Dravogradu.

Gabrijela s košarico dobrot.
Gabrijela s košarico dobrot. FOTO: 24ur.com

 "Pred kratkim sva šla z ženo na obisk k prijateljem v Ljubljano, pa so se nekateri začudili, kako sva uspela priti do tja," je zmajeval z glavo tudi Dušan Dušak, čigar posestvo leži na 760 metrih nadmorske višine pod Uršljo goro. Čeprav je od uničujočih poplav takrat minilo že več kot dva meseca, se je turizem na Koroškem še vedno soočal z upadom (predvsem domačih) gostov.

Dušanov traktor prav pride tudi za prevoz gostov.
Dušanov traktor prav pride tudi za prevoz gostov. FOTO: 24ur.com

Tisti, ki od njega živijo, so menili, da so župani s (pre)pogostim pojavljanjem v medijih sami svoji regiji povzročali škodo, saj so neprestane navedbe o zahtevni sanaciji, uničenih cestah, prekinjeni oskrbi z vodo in onesnaženem mulju goste še naprej odvračale od obiska regije.

Tudi na kmetijah v okolici Slovenj Gradca so po besedah Javornikove zaznali 10- do 20-odstotni upad gostov. Po ocenah so računali na vsaj 20 odstotkov manj prihodkov kot v letu prej.

Zvesti povratniki

"Naših gostov pravzaprav ni bilo, so odpovedali vse. Prišlo je nekaj tujcev, ki so imeli rezervacije. Avgust je bil bolj kot ne prazen," se je največje naravne katastrofe v koroški regiji spominjal Stanko Kert s kmetije nad Prevaljami.

Idila nad Prevaljami
Idila nad Prevaljami FOTO: 24ur.com

Tudi pri njihovih sosedih, domačiji, ki je priljubljena predvsem pri gorskih kolesarjih, so imeli velik upad predvsem pri t. i. naključnih gostih. "Predvsem avgusta se številni naši gostje vračajo z morja z avtodomi in nato spotoma pri nas ostanejo še nekaj dni. Pri teh se je res opazilo, da jih tokrat ni bilo. Za tiste, ki so imeli vnaprejšnje rezervacije, pa smo se potrudili, da smo zbrali vse informacije o regiji, kje se lahko gre, kje se ne sme, kaj se lahko počne," je pripovedoval Anej Štrucl.

"Imamo srečo, saj so gorski kolesarji bolj trmasti in odločni ljudje, niso se zbali razmer. Srečo pa smo imeli tudi zato, ker se je z avstrijske strani ves čas dalo priti k nam. Skoraj 95 odstotkov naših gostov je namreč iz tujine, zato so prihajali do nas s severne strani. Tudi september nato še vedno ni postregel z običajnimi številkami, oktobra pa je težava, da začne sezona že počasi upadati, čeprav je tokrat velik del rešilo lepo vreme," je dodal.

Da se nekateri tuji gostje zelo radi in ves čas vračajo na slovenske turistične kmetije, smo se lahko prepričali tudi na ekološki turistični kmetiji, ki leži pod Kopami. Irma Hartman Javornik je namreč povedala, da so nekaj dni pred našim obiskom tam imeli gosta iz Münchna, ki je bil tokrat pri njih že neverjetno 50. leto.

Irmin domač kruh.
Irmin domač kruh. FOTO: 24ur.com

"Veliko gostov zdaj išče mir. Samo, da je mir. Dovolj jim je kakšen sprehod, ne marajo preveč dogajanja. Pričakujejo le pozdrav, pogovor. Pridejo iz mesta, z otroki. Predvsem avgusta pred začetkom šole pridejo in po morju," pa je strukturo njihovih gostov opisala Marina Krumpej s kmetije, ki leži ob poti do znamenite koroške turistične vasi Šentanel. 

Posebnost koroških turističnih kmetij je sicer medsebojna povezanost. Nosilci dejavnosti si namreč že zadnjih 15 let na mesečnih krožkih redno izmenjujejo izkušnje, prav tako goste nesebično usmerjajo drug k drugemu. Tamkajšnje mize se šibijo pod dobrotami, kot so kločevi nudli, mežerle, kruhov hren, skutini povitniki, skuta z bučnim oljem in čebulo. Pa ržen kruh, ajdovi žganci.

KOMENTARJI (6)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

alenka.NN
14. 04. 2024 10.27
+3
Eden najlepših dopustov, pred leti, v Šentanelu....malo s kolesom do doline, največ pohodnisko po vseh naštetih vrhovih....čudoviti 3 tedni kmečkega turizma - zelooo priporočam 👍😊
devlon
13. 04. 2024 20.22
+4
Turizem..panoga, ki je uničila svet
slovenka62
13. 04. 2024 19.20
+0
Rožice so zacvetele
13. 04. 2024 18.20
+7
Vedno je uspeh tam, kjer imaš podporo ožje ali širše družine.
Uporabnik1804794
13. 04. 2024 17.48
+6
Brezdelneži bodo rekli da živijo od subvencij.