Po drugem odstavku 107. člena zakona namreč rezultat preizkusa z indikatorjem oziroma alkotestom, ki ni merilna naprava, temveč manj zanesljivo sredstvo za hitro ugotavljanje prisotnosti alkohola v izdihanem zraku, šteje za zadosten dokaz o stopnji preizkušančeve alkoholiziranosti pod pogojem, da se preizkušanec s tem rezultatom strinja. Če se z rezultatom ne strinja, pa se obsodba za prekršek zaradi udeležbe v cestnem prometu pod vplivom alkohola zgolj na ta rezultat ne sme opreti. Izvesti je treba dodaten preizkus z zanesljivo metodo, ki lahko privede do drugačnega rezultata - tudi takega, ki je za preizkušanca ugodnejši.
Kot ugotavlja ustavno sodišče, iz zakona torej izhaja, da preizkušanec z izjavo, da se z rezultatom preizkusa z indikatorjem strinja, odločilno prispeva k svoji obsodbi za prekršek. Z njo prizna obstoj obremenilnega dejstva, tj. da koncentracija alkohola v njegovem organizmu presega zakonsko dovoljeno oziroma da je takšna, kakršno je pokazal indikator, hkrati pa se odpove ugotavljanju alkoholiziranosti z zanesljivo metodo.
Vendar pa ustavno sodišče izpostavlja, da posameznik nima zadostnih informacij in znanja, da bi lahko potrdil pravilnost pozitivnega rezultata preizkusa z indikatorjem. Posameznik lahko ve, ali je pred preizkusom užival alkohol, katero vrsto in kakšno količino alkohola je zaužil, kdaj je do tega prišlo, ali je pred zaužitjem alkohola, med njim ali po njem užival hrano, ali so njegove kognitivne sposobnosti zmanjšanje in podobno, ne more pa prevesti vseh dejavnikov, ki jih pozna, v točno koncentracijo alkohola, ki jo ima v organizmu, kar je podlaga za prekrškovno kazen.
Posledično njegova izjava, da se s pozitivnim rezultatom preizkusa z indikatorjem strinja, ni izjava, ki bi lahko kakor koli prispevala k dokazanosti prekrška po 105. členu zakona, zato s privilegijem zoper samoobtožbo ni varovana.
Obenem so indikatorji alkohola, ki se za ta preizkus uporabljajo v praksi, po opozorilih stroke manj zanesljivi in lahko pokažejo lažno negativen ali lažno pozitiven rezultat. Iz navedenih razlogov rezultat preizkusa z indikatorjem - drugače kot rezultat preizkusa z etilometrom (ki prav tako meri količino alkohola v izdihanem zraku, a je bolj natančen) in rezultat strokovnega pregleda - sam zase ne more zadostovati za ugotovitev, da je imel preizkušanec v organizmu več alkohola, kot dovoljuje zakon, in da je s tem izpolnil zakonski znak prekrška.
Po navedbah ustavnega sodišča tako pozitiven rezultat preizkusa z indikatorjem alkohola in preizkušančevo strinjanje s tem rezultatom ne zadostita ustavnemu dokaznemu standardu, ki se zahteva za obsodbo za prekršek.
"Drugi odstavek 107. člena zakona - ki v primeru preizkušančevega strinjanja s pozitivnim rezultatom preizkusa ne predvideva izvedbe dodatnih zanesljivih preizkusov, s čimer sporoča, da je stopnja alkoholiziranosti v zadostni meri ugotovljena - zato posega v domnevo nedolžnosti iz 27. člena ustave," so v odločbi navedli ustavni sodniki.
DZ mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta. Ustavno sodišče se namreč ni odločilo za razveljavitev neustavne določbe, saj bi s tem odpadla zakonska ureditev posledic pozitivnega rezultata preizkusa z indikatorjem in bi se vzpostavila zakonsko ureditev, po kateri bi morala policija vselej za dokazovanje prekrška odrediti preizkus z etilometrom ali strokovni pregled.
A po mnenju sodišča "obstaja resna bojazen", da v tem trenutku niso zagotovljeni pogoji, da bi lahko policija takšno učinkovito izvrševala. "Zelo verjetno je, da bodo za učinkovito izvrševanje katere koli ustavnoskladne ureditve potrebne predhodne prilagoditve - nabava dodatnih (prenosnih) etilometrov in/ali ustrezna organiziranost policije in zdravstvenih ustanov -, ki jih ne bo mogoče izvesti v zelo kratkem času. To pa pomeni, da bi v vmesnem času lahko prišlo do upada policijskega nadzora nad spoštovanjem prepovedi vožnje pod vplivom alkohola in s tem do povečanega ogrožanja zdravja in življenja udeležencev cestnega prometa," je navedlo ustavno sodišče.
Da bi zavarovalo zdravje in življenje udeležencev cestnega prometa ter s tem preprečilo še hujšo protiustavnost, je zato sicer protiustavno ureditev za določen čas ohranilo v veljavi. V preostalem 107. člen zakona o pravilih cestnega prometa ni v neskladju z ustavo, je ugotovilo.
Pritožnik je sicer v ustavni pritožbi trdil, da mu je bila kršena pravica iz 29. člena ustave, ker pred podajo izjave, da se strinja z rezultatom preizkusa z indikatorjem, ki je pokazal 0,82 miligrama alkohola v izdihanem zraku (oziroma pred podpisom zapisnika, v katerem je bilo navedeno, da je pritožnik to strinjanje izrazil), ni bil poučen o privilegiju zoper samoobtožbo.
Sodišče je protiustavnost sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Špelca Mežnar, ki je podala tudi odklonilno ločeno mnenje. "Nisem mogla razumeti, zakaj je ustavno sodišče čutilo potrebo po tem, da zruši sistem, ki v praksi predstavlja učinkovit nadzor alkoholiziranih voznikov in je v rabi že skoraj 30 let," je navedla in opozorila, da je vožnja pod vplivom alkohola v Sloveniji resen problem.
Medtem ko je večina sodnikov štela, da voznik s podpisom zapisnika o alkotestu prizna nezanesljiv rezultat, ki ga sam ne more potrditi do druge decimalke natančno, sama razume podpis zapisnika o opravi alkotesta in strinjanje z njegovim rezultatom povsem drugače: "kot preprosto priznanje voznika, da je pil alkohol in da ga je spil preveč za varno vožnjo".
Opozarja še, da odločba zdaj nalaga državi, da nabavi dovolj etilometrov, s katerimi bo lahko zagotovila enako učinkovito in enostavno kontrolo voznikov v prometu. Ker so etilometri v glavnem nameščeni na (nekaterih) policijskih postajah, pa bodo verjetno policisti morali voznike, če bodo sumili, da vozijo pod vplivom alkohola, voziti na policijske postaje ali na odvzem krvi in urina v najbližji zdravstveni dom. "Težko si predstavljam, da bo tak način dela omogočal enako učinkovit nadzor nad alkoholiziranimi vozniki," je zapisala sodnica in za ilustracijo dodala še nekaj statistike: "Zgolj v ilustracijo: na celotnem območju Slovenije so policisti v enem letu (2023) skupaj opravili 112 meritev alkoholiziranosti z etilometri. Samo v enem dnevu (Martinovo) in samo v Sevnici (leta 2021) pa so policisti opravili 89 preizkusov alkoholiziranosti z alkotestom."
Mežnar je sicer s koncem oktobra zaključila mandat ustavne sodnice, nadomestila jo je Nina Betetto.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.