Slovenija

Za ureditev področja gensko spremenjenih živil

Ljubljana, 17. 12. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
B.M./M.Ž.
Komentarji
0

Urad za varstvo potrošnikov opozarja, da Slovenci o genetsko spremenjeni hrani vemo premalo, saj uvoz in prodaja gensko spremenjenih organizmov pri nas še nista zakonsko urejena.

Zato so se Urad za varstvo potrošnikov, Zveza potrošnikov in nevladna organizacija Umanotera odločili za posebne akcije. Organizaciji od države pričakujeta, da bi tudi v Sloveniji po vzoru večine držav Evropske unije postalo označevanje gensko spremenjenih živil obvezno.

Urad RS za varstvo potrošnikov je z informacijami in akcijami za možnost izbire potrošnikov podprl skupen projekt nevladnih organizacij Umanotere in Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) z naslovom Gensko spremenjeni organizmi. Na uradu ocenjujejo, da so vprašanja, povezana z uvajanjem genskih tehnologij v kmetijstvo in proizvodnjo hrane, neposredno povezana z življenji potrošnikov. Zato je dialog med živilsko-prehrambeno industrijo, znanostjo, državo in potrošniki nujen, je poudarila direktorica urada Vera Kozmik Vodušek.

Urad se zavzema za zakonsko ureditev ravnanja z gensko spremenjenimi organizmi (GSO), ki jo pripravlja ministrstvo za okolje in prostor, kot tudi za trženje gensko spremenjene hrano, za katero je zadolženo ministrstvo za zdravje.

Zakon o ravnanju z GSO naj bi bil sprejet v začetku prihodnjega leta, posebna delovna skupina pri ministrstvu za zdravje pa pripravlja tri podzakonske predpise, ki bodo urejali trženje gensko spremenjene hrane.

"Ocenjujemo, da bi morala država že zdaj poostriti nad uvozom gensko spremenjene hrane iz tretjih držav. Proizvajalci, ki bodo želeli ustreči svojim kupcem, se bodo lahko posluževali t.i. pozitivnega označevanja, kar pomeni, da bo na izdelkih pisalo, da ne vsebuje gensko spremenjenih organizmov," je za 24 ur povedala Barbara Miklavčič iz Urada za varstvo potrošnikov.

Zakonodaja o gensko spremenjenih živilih

Prvi pravilnik, pravilnik o novih živilih, bo omogočal prve odobritvene postopke za gensko spremenjena živila. Za postopke bo pristojno ministrstvo za zdravje, vendar osnutek pravilnika predvideva zaenkrat le odobritev v Evropi že dovoljenih GSO. Preostala dva pravilnika bosta določala označevanje gensko spremenjenih živil, vključno z aromami in aditivi, vendar bo označevanje zaenkrat še zelo ohlapno in nepopolno. Proizvajalci in uvozniki bodo namreč morali označiti le tista živila, ki v končnem izdelku vsebujejo sledove GSO.

V velikem številu končnih prehrambenih izdelkov GSO ni mogoče več zaslediti, saj se ti med predelovalnim postopkom do te mere predelajo, da se praktično uničijo. Takih izdelkov proizvajalcem in uvoznikom ne bo treba označiti kot gensko spremenjene.

Če bodo proizvajalci in uvozniki želeli ugoditi potrebam in željam potrošnikov po gensko nespremenjeni hrani in to posebej poudariti na embalaži izdelkov, bodo lahko uporabili metodo pozitivnega označevanja, kar pomeni, da bo na embalaži izdelka pisalo "izdelek/sestavina ni gensko spremenjen/a". V tem primeru bodo izdelki lahko vsebovali največ en odstotek gensko spremenjenega materiala, vendar le v primeru, da je ta posledica nenamerne oz. tehnično neizogibne kontaminacije z gensko spremenjenimi organizmi, pri čemer bodo proizvajalci in uvozniki morali dokazovati, da so storili vse, da bi se kontaminaciji izognili.

Z omenjenimi predpisi bo Slovenija uskladila trženje gensko spremenjene hrane in njenega označevanja z obstoječimi evropskimi predpisi, ki pa so priznano slabi, saj proizvajalcem hrane omogočajo, da se zlahka izognejo označevanju gensko spremenjene hrane, meni Vera Kozmik Vodušek. Zaradi močnih pritiskov potrošnikov so v intenzivnem procesu spreminjanja. Glavne spremembe revidirane evropske zakonodaje, ki se napovedujejo, so dosledno in natančno označevanje GSO v hrani ljudi in živali.

Da bo to resnično tehnično izvedljivo, bodo države članice in seveda tudi Slovenija morale vzpostaviti sistem sledljivosti GSO v celotni prehrambeni verigi. Sledljivost, ki se je zaradi pojava bolezni BSE začela pri mesu, postaja v Evropi eden glavnih stebrov pri zagotavljanju varne hrane. Ob sedanjem razdrobljenem in neusklajenem nadzoru nad varnostjo in kakovostjo hrane med kar štiri različne inšpekcijske službe, Slovenija ni sposobna zagotavljati nadzora nad varnostjo in kakovostjo hrane, je zaključila Vera Kozmik Vodušek.

Predsednica Zveze potrošnikov Slovenija Breda Kutin pa je povedala, da slovenski potrošniki nimajo dovolj informacij o možnih posledicah uporabe gensko spremenjenih organizmov na njihovo zdravje in okolje, zato želijo z akcijami in medijskimi nastopi povečati osveščenost potrošnikov o problematiki uporabe GSO.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.