Nova pooblaščenka med poglavitne naloge šteje večjo preglednost delovanja države, pri čemer je kot pogosto pogosto oviro omenila prav nesodelovanje javnih organov.
Ob tem poudarila, da je informacije javnega značaja najteže dobiti od Mestne občine Ljubljana: "Največ pritožb je prav na delovanje Mestne občine naše prestolnice, zato se imam namen v kratkem pogovoriti z županjo, da morajo urediti to področje, da morajo imenovati uradno osebo za te zadeve, skratka da morajo komunicirati z državljani."
Z Mestne občine odgovarjajo, da poteka komunikacija z meščani tekoče. 'Vse vložene zadeve so v reševanju. V nekaterih primerih je bil postopek daljši, kot ga predvideva zakon, predvsem zaradi zapletenosti vsebine posamezne problematike.'
Prav od ljubljanske mestne občine tudi mi poskušamo dobiti dokumente o domnevno sporni prodaji dela hiše na Bregu 10 v središču mesta. Postopki se vlečejo po več mesecev: da je na primer novinar Maga dobil imena udeležencev posveta bivšega predsednika Kučana, je minilo več kot pol leta - kljub temu, da so v pisarni bivšega predsednika objavili seznam takoj naslednji dan po izdaji odločbe pooblaščenke. Lahko bi se seveda na odločbo tudi pritožili na sodišču in postopek še bolj zavlekli. Prav to se je doslej zgodilo že petkrat v trinajstih primerih, o katerih sta v letu delovanja odločila pooblaščenka ali nekdanji pooblaščenec.
Tako Igor Šoltes, nekdanji pooblaščenec: "Določene stvari se interpretirajo drugače, kot je bil verjetno osnovni namen zakona, posebej to velja za nekatere institucije, nekatere državne organe, ki nekako niso želeli izvršiti odločitve organa, v tem primeru pooblaščenca."
Urad pooblaščenke, kjer delajo štirje ljudje, čaka še 33 primerov, kar najbrž kaže na to, da država le stežka daje svoje podatke na vpogled javnosti takrat, ko bi bila to dolžna storiti.
