Odbor naj bi zatem začel obravnavati vladni predlog zakona o državni pomoči za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu v letu 2001, ki ga je vlada sprejela na dopisni seji 25. septembra. Po Džubanovem mnenju je vladni zakon bolj dodelan in upošteva sklepe odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, sprejete na izredni seji 28. avgusta v okviru kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni.
Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Radovan Tavzes je pojasnil, da je vlada pri pripravi svojega predloga zakona upoštevala tri smernice, in sicer poleg določb EU, ki predvidevajo, da neurja s točo, pozeba in suša v kmetijstvu predstavljajo naravno nesrečo takrat, ko škoda preraste 30 odstotkov normalnega pridelka, tudi stališče, da se oškodovancem zagotovi neposredno izplačilo. Vladni predlog med drugim skupno potrjeno škodo ocenjuje na 12,4 milijarde tolarjev in predvideva, da bo povprečna višina sredstev državne pomoči znašala okoli 43 odstotkov potrjene škode. To pomeni, da se bo za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo zagotovilo v letošnjem proračunu in proračunu za prihodnje leto vsaj 5,5 milijarde tolarjev.
Alojz Sok je očitke, da je bil njegov predlog zakona vložen prehitro, odgovoril, da je s tem želel preprečiti, da bi se ponovila zgodba lanskega interventnega zakona za odpravo posledic suše, ki še do danes ni bil dokončno uveljavljen.
