Raziskavo je izvedel Obramboslovni raziskovalni center pri Fakulteti za družbene vede, naročilo pa ministrstvo za obrambo, reultati pa kažejo, da je za zaposlitev v SV je zelo zainteresiranih 9,1, odstotka dijakov, dokaj zainteresiranih jih je 14,3 odstotka. Skoraj dvakrat več je srednje zainteresiranih (27,6 odstotka), manj zainteresiranih jih je 18,6 odstotka, 30,3 odstotkov dijakov pa zaposlitev v SV sploh ne zanima. Pri tem vprašanju sta najbolj izrazito odstopali celjska in koroška regija z okoli tretjinskim deležem tistih, ki so zelo ali dokaj zainteresirani za zaposlitev v SV, medtem ko sta najbolj kritični ljubljanska (18,7 odstotka) in severnoprimorska regija (14,7 odstotka).
"Aktivnosti bodo usmerjene v večjem delu v zahodno in osrednjo Slovenijo, drugače kot v preteklih letih. Res pa je pri ocenah treba upoštevat tudi demografske značilnosti posameznih območij," je rezultate raziskave komentiral polkovnik Jože Majcenovič z generalštaba slovenske vojske.
Nekaj več kot 73 odstotkov dijakov meni, da Slovenija potrebuje lastno vojsko, 26,4 odstotka pa je nasprotnega mnenja (leta 2000 je bilo to razmerje 82,1 proti 19,9 odstotka). Odpravo služenja vojaškega roka povsem podpira 35 odstotkov mladih, v glavnem jo podpira 29,1 odstotka, odgovor "niti podpiram niti ne podpiram" je izbralo 17,7 odstotka vprašanih, z "v glavnem ne podpiram" je odgovorilo 8,7 odstotka anketirancev, odprave služenja pa sploh ne podpira 9,6 odstotka srednješolcev.
Marjan Malešič s FDV je glede na rezultate raziskave ocenil, da je interes za opravljanje vojaškega poklica relativno visok, takšna pa so tudi pričakovanja mladih glede tega, kaj naj delodajalec oziroma SV zaposlenim ponudi. Raziskava je med drugim pokazala, da je zaupanje mladih v vojsko zelo visoko, njen ugled pa povprečen.
"Kot so pokazale tudi izkušnje nekaterih EU držav, se za vojaški poklic odločajo mladi, ki nimajo izrazitih intelektualnih in psihofizičnih potencialov, in ki pripadajo nižjim socialnim slojem," je še povedal Malešič.
Pri zaupanju v institucije se je SV uvrstila na drugo mesto s povprečno oceno 5,98 (najvišja možna ocena je bila 10), za bankami, ki so dobile oceno 6,46. Sledijo šole, sodišča, podjetja, mediji, sindikati in policija, ki so se odrezale z oceno 5 ali več, medtem ko so se najslabše odrezale politične institucije in cerkev. Najslabšo oceno so tako odnesle politične stranke (3,70), nekaj boljše rezultate pa so dobile cerkev, vlada, parlament in predsednik države, ki je dobil oceno 4,75.
