Vse od Martinovega vikenda pa do zaključka novoletnih praznikov policisti intenzivno opozarjajo na vožnjo pod vplivom alkohola, ki je zlasti pogosta v času "veselega decembra", ko se ljudje vračajo iz prednovoletnih srečanj. Kar tretjino vseh prometnih nesreč s smrtnimi izidom in več kot četrtino prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami po podatkih policije namreč zakrivijo prav vozniki, ki so pod vplivom alkohola.
Problematika vožnje pod vplivom alkohola je največja prav v tem predprazničnem obdobju, ko se zaradi vremenskih razmer poslabšajo tudi pogoji za vožnjo, ugotavljajo na Generalni policijski upravi. Zato policisti novembra in decembra poostrijo nadzor nad vozniki in povečajo število opravljenih testov alkoholiziranosti. "Kljub temu, da naše aktivnosti vnaprej napovedujemo, pa nam vseeno ne uspe prepričati vseh, da naj se, če uživajo alkohol, mamila ali psihoaktivna zdravila, ne odločajo za udeležbo v prometu," dodajajo.
Lanskega novembra in decembra je v prometnih nesrečah življenje izgubilo 35 oseb, kar je štiri več kot v enakem obdobju leta 2004. Letošnje številke se že približujejo lanskim, saj je novembra na slovenskih cestah umrlo 20 ljudi, v decembru pa do petka 12, so sporočili z Generalne policijske uprave, ki med regijami ne ugotavlja bistvenih razlik o številu nesreč v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta.
Še zlasti je bil črn minuli konec tedna, ko je v dveh prometnih nesrečah umrlo kar sedem mladih ljudi. Skupno prometnima nesrečama je, da sta ju povzročila mlada voznika, ki sta precenjevala lastne zmožnosti in sposobnosti za obvladovanje vozila. Njuno vedenje pa kaže tudi na nerazumevanje odgovornosti do drugih in sebe ob udeležbi v cestnem prometu, ugotavljajo policisti. Čeprav sta bili nesreči posledica prevelike hitrosti, pa je prav neodgovornost tisto, kar policisti očitajo tudi voznikom, ki se za volan usedejo alkoholizirani.
Pijan voznik - poznejši odziv
V Evropi je okoli tri odstotke vseh voženj povezanih z vožnjo pod vplivom alkohola in okoli 30 odstotkov poškodovanih voznikov je pod vplivom alkohola. Alkohol je eden izmed poglavitnih vzrokov za nastanek prometne nesreče in je kot tak še vedno v porastu, ugotavljajo v analizi Alkohol v cestnem prometu - analiza stanja v novembru in decembru 2005.
Alkohol vpliva na delovanje vseh človekovih funkcij, ki so pomembne za varno udeležbo v cestnem prometu. Zlasti pa vpliva na delovanje človekove osebnostne zavore, ki zagotavlja socialno prilagojeno vedenje. Voznik, ki vozi pod vplivom alkohola, preceni svoje zmožnosti in ne upošteva prometnih razmer ter drugih udeležencev v prometu. Vsak voznik, ki vozi pod vplivom alkohola, tako pomeni nevarnost za vse udeležence v cestnem prometu, ugotavljajo v upravi uniformirane policije.
Nevarnost alkohola pa prepoznavajo tudi sami uporabniki cest, tako kar 85 odstotkov evropskih voznikov meni, da je alkohol pogosto oziroma vedno vzrok za prometno nesrečo. Klub tolikšni stopnji zavedanja, pa problem vožnje pod vplivom alkohola ostaja. Osnovni namen številnih aktivnosti policije in poostrenega nadzora v zadnjem mesecu dni, ki se bo nadaljeval vse do konca leta, je zato voznike, ki bodo uživali alkoholne pijače ali druge psihoaktivne snovi, odvrniti od vožnje v cestnem prometu.
"S tem želimo zagotoviti večjo stopnjo varnosti vsem, ki se bodo v zadnjih dnevih letošnjega leta pojavili v prometu, in izločiti tiste, ki bi s svojim ravnanjem v prometu lahko ogrozili druge," še dodajo policisti.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.