Za vrednost enega kosila do zgodnje diagnostike krvnih bolezni

Letošnji september je mesec krvnih bolezni. Na današnji okrogli mizi so predstavniki različnih društev ter specialisti hematologije in onkologije opozorili, da je v Sloveniji iz leta v leto višja pojavnost krvnih bolezni. Ker so simptomi teh bolezni težko prepoznavni, breme krvnih bolezni pa zelo veliko, so se udeleženci okrogle mize strinjali, da je ključnega pomena pravočasna prepoznava simptomov in čim hitrejša diagnostika. Kar pa je v času epidemije covida-19 "šepalo", saj je bil dostop do osebnih zdravnikov precej omejen. Tako je bilo diagnosticiranih za polovico manj krvnih rakov kot pred epidemijo. Spodbudno pa je, da kljub epidemiji zdravljenje bolnikov poteka nemoteno in ostaja uspešno.

Ključna je pravočasna diagnostika

"Hitri pregled pri osebnem zdravniku je nujen," opozarja podpredsednica Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije Anica Kralj Štimec in dodaja, da nikakor ne sme četrti val še bolj otežiti dostopa bolnikov do takojšnje zdravstvene obravnave. Najpogostejši znaki so utrujenost, ki je dolgotrajna, pa pogostejše okužbe, potenje, bolečine v kosteh, pogostejše krvavitve, v nekaterih primerih pa tudi zatrdline. 

'Dobra krvna slika je osnova vsega'

Ena od hitrih, dostopnih in cenovno ugodnih preiskav za odkrivanje krvnih bolezni je krvna slika. Internist hematolog, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo Interne klinike UKC Ljubljana Samo Zver je opozoril, da je dobra krvna slika osnova vsega. "Osem evrov stane preiskava krvne slike. To je vrednost enega kosila. To je res poceni in učinkovita preiskava," opozarja Zver. Problem pa je, če družinski zdravniki te krvne slike ne znajo interpretirati, zato je ključno nenehno izobraževanje. Z njim se je strinjal tudi specialist pediatrične hematoonkologije s Kliničnega oddelka za otroško hematologijo in onkologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana Janez Jazbec. 

Posledice epidemije: Povišala se bo umrljivost tako solidnih rakov kot tudi hematoloških rakov

Je pa tudi on opozoril, da je zaradi epidemije diagnosticiranih manj krvnih rakov oziroma na specialistično zdravljenje prihajajo bolniki z bolj napredovano boleznijo, kar pomeni, da imajo slabše možnosti ozdravljenja. Malo v šali, a hkrati zelo umestno, je Jazbec opozoril, da bomo zaradi epidemije covida-19 in slabšega dostopa bolnikov do oskrbe na primarni ravni na napotnicah za specialista dobili novo kategorijo – zamujeno. 

"Prihaja več bolnikov, ki imajo bolj razširjeno bolezen, kot smo doslej videvali," opozarja Jana Pahole, internistka onkologinja z Oddelka za zdravljenje limfomov na Sektorju internistične onkologije Onkološkega inštituta Ljubljana. "Zdravljenje je manj uspešno, kot bi bilo, če bi bili stadiji nižji, zapletov je več, bolniki so bolj utrujeni in krhki. Nekateri zamujajo z odhodom k zdravniku in mislijo, da bo povečana bezgavka že minila, ker se jim ne da ukvarjati s protokoli za vstop v zdravstveni dom; veliko zdravnikov komunicira po e-pošti, ki zamuja ali se izgubi … Bolniki se izogibajo zdravstvenih domov in čakajo, dokler ni res hudo," opozarja Paholetova in dodaja, da se bo covid davek pri onkoloških bolnikih poznal kasneje, ne takoj. "Povišala se bo umrljivost tako solidnih rakov kot tudi hematoloških rakov."

Izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Kristina Modic pa je opozorila na odgovornost slehernega posameznika za uspešnost obvladovanja novega koronavirusa, saj ta izrazito ogroža imunsko najbolj oslabljene skupine prebivalstva, med njimi bolnike s krvnimi raki: "Četrti val nikakor ne sme še bolj otežiti dostopa prebivalstva do zdravstvenih storitev na primarni ravni in postavitve diagnoz onkoloških bolezni. Posameznik s sumom na diagnozo raka preprosto ne more in ne sme čakati na diagnostiko in pregled pri zdravniku, saj zamujenih diagnoz tudi z najsodobnejšimi terapijami pogosto ni mogoče premagati."

 Veliko breme krvnih bolezni

Krvne bolezni sicer niso breme le posameznika temveč celotne družbe. V letu 2019 je v Evropi za njimi umrlo 154.000 ljudi, to je osem odstotkov vseh smrti zaradi raka v Evropi. Krvni rak in bolezni krvi lahko zelo obremenijo bolnike – kar 82 odstotkov bolnikov s krvnim rakom ima simptome, ki jih onesposabljajo v vsakodnevnem življenju. Ocenjujejo, da skupni gospodarski stroški vseh bolezni krvi in krvnega raka v Evropi znašajo kar 23 milijard evrov.

Po besedah hematologinje Irene Preložnik Zupan bolniki lahko optimistično gledajo v prihodnost, saj dandanes poznamo veliko zdravil, ki omilijo znake in jih ozdravijo. "Na področju hematologije potekajo v svetu številna raziskovanja. Novih zdravil je vsako leto več. Vse bolj so usmerjena v genetske tarče ali imunski sistem ter individualni pristop k vsakemu bolniku. Bolniki so vsekakor lahko optimistični," pravi Preložnik Zupanova. Do najsodobnejših terapij pa imajo dostop tudi otroci, ki v Sloveniji zbolevajo za resnimi krvnimi boleznimi, je opozoril Jazbec in dodal, da si zdravniki vedno prizadevajo omogočiti bolniku preverjeno in učinkovito terapijo, pa čeprav to pomeni, da bo moral na zdravljenje v tujino. Pri čemer opozarja, da je poudarek na terapijah, ki so preverjeno učinkovite in ne v fazi testiranja.

Bolnikom s krvnimi boleznimi so v Sloveniji v oporo številni programi Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije in Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L. Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije izvaja program Bolnik – bolniku, laična psihološka pomoč in podpora, ki poteka na hematoloških oddelkih UKC Ljubljana in Maribor ter v splošnih bolnišnicah Novo mesto in Slovenj Gradec. "Možnost pogovora z nekom, ki se je z boleznijo že spopadel ter jo premagal, ima velik psihološki pomen in daje bolniku voljo za nadaljnje soočanje z boleznijo in težavami ter večje upanje na ozdravitev," pa je poudarila Kralj Štimčeva.