Za zaščito dojenčkov pred okužbo z RSV priporočeno cepljenje nosečnic

Respiratorni sincicijski virus (RSV) je eden najpogostejših vzrokov hospitalizacije majhnih otrok po svetu, saj lahko povzroči težko potekajoče vnetje najmanjših dihalnih poti (bronhiolitis). Najbolj ogroženi so dojenčki, mlajši od enega leta, nedonošenčki in otroci s pridruženimi določenimi zdravstvenimi težavami. Strokovnjaki zato nosečnicam priporočajo cepljenje, so poudarili na današnji novinarski konferenci v Univeritetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana.

Kot je pojasnila nacionalna koordinatorica cepljenja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Marta Grgič Vitek, je za preprečevanje okužb in kot zaščita pred težkim potekom bolezni majhnih otrok od jeseni 2024 v Sloveniji na voljo cepljenje nosečnic med 24. in 36. tednom nosečnosti. "Na ta način lahko zaščitijo svojega otroka v prvih šestih mesecih življenja, ko je najbolj ranljiv," je razložila.

Cepljenje proti RSV je vsem nosečnicam na voljo brezplačno, stroške namreč v celoti krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Cepljenje nosečnic omogoča, da novorojenčki in dojenčki do šestega meseca starosti prejmejo zaščito že prek materine imunosti, s čimer se zmanjša tveganje, da bi se dojenček z virusom okužil oziroma imel težko potekajoč bronhiolitis.

Lani so cepili okoli 1000 nosečnic, kar je okoli 20 odstotkov vseh nosečnic v tistem obdobju, do letošnjega septembra pa približno 2200 nosečnic, je navedla Grgič Vitkova. Cepijo se lahko pri izbranem osebnem zdravniku, cepljenja izvajajo tudi nekateri ginekologi in cepilni centri, pa tudi ambulante za cepljenje na območnih enotah NIJZ po državi. Zaenkrat je potreben en odmerek.

Nosečnicam poleg tega priporočajo tudi cepljenje proti gripi in oslovskemu kašlju. Za ta cepiva lahko po besedah ginekologa in porodničarja Mihe Lučovnika mirno trdijo, da so varna in učinkovita tako za nosečnico kot za otroka. Cepivo proti RSV ne vsebuje živih mikroorganizmov, tako da ne more povzročiti okužbe ali poškodbe pri plodu. Protitelesa se nato preko posteljice prenesejo na otroka, prenašajo pa se tudi na materino mleko, zato dojenje nudi še dodatno zaščito, je pojasnil vodja Oddelka za intenzivno perinatalno medicino Ginekološke klinike UKC Ljubljana.

Z RSV se do drugega leta okužijo praktično vsi otroci, pri večini okužba poteka v blagi obliki, kot prehlad, je medtem navedla pediatrinja Marina Praprotnik iz Službe za pljučne bolezni ljubljanske Pediatrične klinike. Med 10 in 50 odstotki otrok, ki so okuženi, pa zboli za težko obliko, bronhiolitisom, ki povzroči težko dihanje in piskanje v prsih.

Dva do tri odstotke teh otrok potrebuje tudi bolnišnično zdravljenje, a jim lahko nudijo le podporno simptomatsko zdravljenje. Od tega približno 10 do 15 odstotkov otrok potrebuje umetno predihavanje z respiratorjem, kar je po besedah Praprotnikove izredno težko stanje. "K sreči je smrtnost zaradi bronhiolitisa v zahodnih državah zelo redka, lahko pa pri otrocih povzroči dolgoročne posledice, večkrat imajo potem astmo in dolgotrajno 'piskanje'," je dejala.

Pediatrinja in infektologinja Tatjana Mrvič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCL pa je poleg cepljenja izpostavila še pomembnost preventivnih ukrepov preprečevanja okužbe, saj majhne dojenčke poleg RSV ogrožajo tudi drugi virusi. Starše majhnih otrok je tako pozvala k skrbi za higieno, umivanju rok in gibanju na svežem zraku. "Ne pustite, da bi bolni ljudje pestovali vašega otroka ali pa da bi prihajali na obisk," je poudarila. Svetovala je tudi, da starši morebitnega starejšega sorejenca v prvih mesecih po rojstvu novorojenčka izvzamejo iz vrtca.

Majhni otroci pri okužbi praviloma nehajo jesti, težko dihajo, piska jim v pljučih in hropejo. V teh primerih je po besedah Mrvičeve treba obiskati zdravnika.