Obiskovalci kampov morajo sami zavarovati svoje premoženje za primer ekstremnih vremenskih razmer. Kampi namreč ne morejo skleniti zavarovanja za svoje obiskovalce, ima pa večina kampov sklenjeno zavarovanje odgovornosti. Slednje krije škodo v primeru, da kamp slabo vzdržuje objekte ali drevesa, ki med neurjem poškodujejo lastnino obiskovalcev.
Odgovornostno zavarovanje imajo na primer urejeno v kobariškem Kampu Lazar in v Kampu Bled, ki sta lani vsak v svoji kategoriji dobila nagrado Turistične zveze Slovenije za najboljši kamp pri nas.
V Kampu Bled so povedali, da nekajkrat letno sicer pride do nekoliko ekstremnejših vremenskih razmer, vendar za zdaj še niso imeli večje škode, ki bi pri tem nastala.
Podobne izkušnje imajo tudi v ankaranskem Kampu Adria. Močna neurja v kampu do zdaj niso povzročila veliko škode. Tudi oni imajo sklenjeno zavarovanje v primeru odgovornosti, sicer pa imajo že gostje sami ponavadi dobro urejeno zavarovanje lastnega premoženja, so pojasnili.
Poleg odgovornostnega zavarovanja lahko kampi poskrbijo tudi za zavarovanje predmetov posebne vrednosti, ki jih od svojih obiskovalcev sprejmejo v hrambo, pojasnjujejo v Zavarovalnici Maribor.
Dodali so še, da lahko za zaščito lastnine obiskovalcev v primeru ekstremnih vremenskih razmer, kot so neurja, močan veter ali toča, kampi poskrbijo predvsem z urejenimi parcelami in parkirišči, pokritimi s protitočnimi mrežami.
Kljub temu nobeno zavarovanje za kampe ni zakonsko predpisano in je prepuščeno odločitvi vsakega posameznega podjetnika, upravljavca kampa, so povedali pri Turistično gostinski zbornici.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.