Za zdravje dajemo iz lastnega žepa manj kot v večini drugih držav EU

Bistvo primarnega zdravstvenega varstva je skrb za ljudi ter nudenje podpore in pomoči pri ohranjanju in krepitvi zdravja posameznikov in skupnosti in ne zgolj zdravljenje bolezni, je v poslanici ob svetovnem dnevu zdravja izpostavil minister za zdravje Aleš Šabeder.

"Kot minister bom storil vse, da v Sloveniji zdravstveno oskrbo ohranimo oziroma jo še izboljšamo," je zatrdil Šabeder, ki ga v prvih dneh ministrovanja zaradi preobremenjenosti družinskih zdravnikov zaposluje ravno reševanje težav v primarni mreži.

Za boljše zdravje ljudi lahko veliko naredimo skupaj, za zdrav način življenja pa smo najbolj odgovorni sami, je poudaril minister. Vse, ki so že neštetokrat sklenili, da se bodo več gibali, opustili nezdrave razvade, se bolj uravnoteženo prehranjevali ter se več družili z znanci in prijatelji, opogumlja, da to storijo. "Začnite postopno in ne glede na starost, saj vsaka sprememba šteje," je pozval.

Do boljšega zdravja z zdravim življenjskim slogom

Na stopnjo zadovoljstva z življenjem pomembno vpliva tudi zdravstveno stanje oseb, ugotavljajo na Statističnem uradu RS (Surs). Po podatkih za leto 2017 ocenjuje svoje splošno zdravstveno stanje kot zelo dobro ali dobro povprečno sedem Evropejcev od desetih, v Sloveniji pa 65 odstotkov prebivalcev. Zadovoljstvo se po statističnih regijah razlikuje. Najnižjo povprečno oceno so imeli prebivalci koroške in posavske statistične regije, najvišjo pa prebivalci gorenjske in osrednjeslovenske statistične regije ter jugovzhodne Slovenije.

Pogosto uživanje sadja in zelenjave ter ukvarjanje s športom pomembno vplivata na oceno splošnega zdravstvenega stanja. Slovenija se je po deležu prebivalcev, ki so uživali sadje vsaj enkrat dnevno, uvrstila na sedmo mesto, po deležu tistih, ki so vsaj enkrat dnevno uživali zelenjavo, pa na deveto med državami članicami EU.

V letu 2017 se je v običajnem tednu rekreiralo najmanj tri ure na teden šest prebivalcev Slovenije od desetih, kar je več od evropskega povprečja, ki znaša 45 odstotkov. Slovenijo je to uvrstilo na deveto mesto v EU.

Od leta 2013 smo v Sloveniji povečali dostopnost do preventivnih programov. Kot kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), smo v Sloveniji investirali sredstva iz Norveškega finančnega mehanizma in Evropskega socialnega sklada za izboljšanje dostopnosti do preventivnih pregledov in programov krepitve zdravja v 30 zdravstvenih domovih in lokalnih okoljih.

Za zdravje dajemo iz lastnega žepa manj kot v večini drugih držav EU

Primerjava z večino evropskih držav kaže, da v Sloveniji za zdravstvene storitve iz lastnih žepov plačujemo manj kot prebivalci v večini drugih držav EU, navaja Surs. V Sloveniji ti izdatki po podatkih za leto 2016 znašajo 12 odstotkov, v EU pa so v povprečju znašali 22 odstotkov. Večina zdravstvenih storitev, zdravil in medicinskih pripomočkov se v Sloveniji namreč pokriva iz obveznega in dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj.

V letu 2016 so nižji delež neposrednih izdatkov gospodinjstev v državah EU kot pri nas imeli le v Franciji ter na Nizozemskem in v Luksemburgu. Večje finančno breme za Slovence sicer predstavljajo zobozdravstvene storitve in plačila oz. doplačila zdravil.

Neposredno iz žepa so Slovenci v letu 2016 porabili največ za zdravila in medicinske pripomočke (57 odstotkov), sledili so izdatki za ambulantne kurativne obravnave (35 odstotkov).