Začenja se akcija Pomagajmo žabicam: prostovoljci so doslej rešili že več kot 70.000 življenj

Iz društva Žverca so sporočili, da se začenja spomladanska selitev dvoživk in z njo tudi akcija Pomagajmo žabicam, v katerih prostovoljci po Sloveniji pomagajo dvoživkam čez cesto.

"Najbolj neučakane dvoživke so se že prebudile iz zimskega spanca, zato smo v nekaterih krajih prostovoljci že začeli postavljati zaščitne mreže za dvoživke, v Hrašah to načrtujemo za ta konec tedna. Množično spomladansko selitev dvoživk pričakujemo v naslednjih treh tednih," so zapisali.

Ljudje se vse bolj zavedajo ogroženosti dvoživk in so vedno bolj pripravljeni pomagati pri reševanju teh živali, še posebej takrat, ko so najbolj ranljive, so zapisali v društvu. To je prav v spomladanskem času, ko se selijo iz prezimovališč (gozdovi) v mrestišča (mlake), saj je večina dvoživk v času razmnoževanja vezana na vodo. V tem času se dvoživke premikajo počasi, saj nosijo zarod, poleg tega pa samice na hrbtu že prenašajo samce. V krajih, kjer njihovo selitveno pot prečka prometna cesta, večina populacije konča pod kolesi avtomobilov.

Marsikateri ljubitelj živali dvoživkam želi pomagati, pa ne ve, kje bi se akciji lahko pridružil. V društvu Žverca so zato na spletni strani zbrali osnovne informacije o tem. "Radi bi vzpodbudili čim več ljubiteljev živali, da bi se v svojem kraju lotili pomagati dvoživkam, tako, kot smo se v Žverci, društvu za pomoč živalim, tega pred devetimi leti samoiniciativno lotili v Hrašah pri Smledniku. Začeli smo s tremi prostovoljci (rešili 3.000 dvoživk), nekaj let pozneje s pomočjo številnih prostovoljcev in postavljenimi zaščitnimi mrežami za dvoživke tekom vsake spomladanske selitve čez cesto prenesemo tudi do 15.000 dvoživk, v preteklih letih smo skupno prenesli čez cesto že več kot 70.000 dvoživk! Izkazalo se je, da so tudi prostovoljci nad dvoživkami navdušeni, vsako leto se naše akcije udeleži vedno več ljudi, med njimi številni otroci. Teh smo (v prisotnosti staršev, seveda) zelo veseli, saj je izjemno pomembno, da se mlade ljudi izobrazi o pomenu dvoživk in njihovi ohranitvi," še pravijo v društvu.

Akcija se je v preteklih letih razširila po vsej Sloveniji, kljub temu pa je še vedno veliko črnih točk, kjer je spomladi potrebna pomoč dvoživkam. Na omenjeni spletni strani tako lahko najdete zemljevid z zbranimi lokacijami, kjer se lahko udeležite akcij. Na njem so vnešene organizirane akcije in tudi kraji, kjer so na cesti opazili dvoživke, vendar jim tam še nihče ne pomaga. Hkrati so na spletni strani zbrana tudi osnovna navodila, kako pomagati dvoživkam. "Ugotavljamo, da je odziv na našo pobudo vsako leto večji, vsako pomlad dodamo več novih akcij na naš žabji zemljevid in vedno več ljubiteljev živali se pozitivno odzove."

Kako poteka akcija Pomagajmo žabicam?

Dvoživke vsak večer med 18. (od takrat, ko se zvečeri) in 20. uro nosijo z ene strani ceste na drugo. Obvezna oprema je dovolj globoko vedro, odsevni jopič in dobra svetilka, v primeru dežja tudi škornji in dežni plašč.

Pobirati jih morate nekaj metrov pred cesto, jih nežno položiti v vedno in jih nesti čez cesto. Na vsaki posamezni lokaciji boste brez težav videli, v katero smer potujejo, vedno pa lahko za več informacij vprašate prostovoljce, ki so tam. Če želite, lahko uporabite lateks rokavice (brez smukca), vendar to nikakor ni potrebno. Za same dvoživke je bolje, če jih pobiramo z golimi rokami.

Ko se dvoživke začnejo vračati iz mlake nazaj v gozd (to boste opazili že proti koncu spomladanske akcije), jih pustite, da cesto prečkajo same oz. jih ne nosite nazaj proti mlaki. Krastače in sekulje se že vračajo v gozd, medtem ko zelene žabe in rege šele začenjajo selitev proti mlaki.

Ko dvoživke odložijo zarod, se nazaj proti gozdu ne selijo tako množično, saj selitev nazaj v gozd poteka čez celo poletje do pozne jeseni, odvisno od vrste. Dvoživke takrat ne potujejo več v parih in so hitrejše, ker tudi ne nosijo mresta, zato jim pri selitvi nazaj ni treba pomagati. Nikakor pa živali, ki gredo nazaj proti gozdu, ne nosite spet proti mlaki.

Na mestih, kjer so nameščene zaščitne ograje, dvoživke pobirate ob njih in jih prav tako prenesete čez cesto. Iz vedra jih nežno stresite tam, kjer so travniki (ne tam, kjer so pred njimi hiše oz. druge prepreke). Nesite jih vsaj nekaj 10 metrov stan od ceste na travnik, v gozd in jih nežno stresite iz vedra. Pot bodo nadaljevale same. Na večini lokacij, kjer dvoživke prečkajo cesto, selitev ni tako zelo množična in tam se večino dvoživk lahko reši brez postavitve zaščitnih ograj.