Začasni režim namesto prevzema: kaj se dogaja na čistilni napravi Vipap?

Če občina in njen koncesionar Kostak 1. avgusta ne bi začela izvajati vsaj nujnih ukrepov na skupni čistilni napravi Vipap, bi lahko bil ogrožen sistem, prek katerega se čistijo komunalne odpadne vode približno 16.000 prebivalcev Krškega in okoliških naselij.

Prav zaradi takšne možnosti je Inšpektorat že januarja letos opozoril, da bi lahko zaustavitev delovanja čistilne naprave pomenila nevarnost za okolje in zdravje ljudi ter povzročila izliv neprečiščenih odpadnih voda v Savo.

Mestna občina Krško in družba Kostak zdaj po navedbah občine izvajata tako imenovani začasni režim zagotavljanja gospodarske javne službe. Po njunih besedah s tem zagotavljata neprekinjeno čiščenje komunalnih odpadnih voda, hkrati pa zatrjujeta, da zakonitega in celovitega prevzema upravljanja čistilne naprave še vedno nista mogla izvesti.

Občina trdi, da je skupaj s Kostakom izpolnila vse obveznosti iz dopolnilne odločbe Inšpektorata, vendar zakonitega in celovitega prevzema upravljanja še ni mogla izvesti. Kot glavni razlog navaja, da od družb Vipap Videm Krško v stečaju in Tovarne Vipap ni prejela celotne dokumentacije, potrebne za upravljanje čistilne naprave, prav tako pa še niso urejena vsa pravna razmerja glede uporabe nepremičnega in premičnega premoženja, ki ostaja v lasti obeh družb.

Po navedbah občine in Kostaka bi morala biti vsa dokumentacija, potrebna za prevzem upravljanja, predana najpozneje do 31. julija, vendar se to po njunih trditvah ni zgodilo. Občina obenem navaja, da sta družbi Vipap Videm Krško v stečaju in Tovarna Vipap po izvedenih dejanjih v postopku primopredaje prenehali izvajati pogodbene obveznosti.

Prav zato sta se občina in Kostak odločila za uvedbo začasnega režima, ki po njunih navedbah temelji na nujnih obratovalnih ukrepih, stalnem daljinskem nadzoru delovanja čistilne naprave ter interventnih posegih, kadar to zahtevajo dejanske okoliščine.

Občina ob tem poudarja, da pogodba o skupni uporabi in upravljanju industrijske čistilne naprave za čiščenje komunalnih voda iz leta 2010 ter sporazum o čiščenju in kritju stroškov čiščenja odpadnih voda mesta Krško še vedno ostajata v veljavi.

Občina in Kostak sta družbama Vipap Videm Krško v stečaju in Tovarna Vipap že poslala tudi predlog pogodbe, s katerim želita urediti pravna razmerja, potrebna za dokončen in zakonit prevzem upravljanja čistilne naprave.

Občina tako prvič javno potrjuje, da komunalni sistem trenutno deluje v začasnem režimu. Hkrati pa njena razlaga pomeni pomemben odmik od stališča Vipapa. Medtem ko ta trdi, da je bila inšpekcijska odločba z izvedeno primopredajo izvršena, občina meni, da brez popolne dokumentacije in urejenih pravnih razmerij zakonitega prevzema sploh ni mogoče izvesti.

V petkovem članku smo objavili stališče Vipapa, da je bila primopredaja med 20. in 22. julijem zaključena ter da občina neupravičeno zavrača prevzem. Občina odgovarja, da zgodba ni tako preprosta.

Vipap namreč zatrjuje, da so bile naprave, dokumentacija in znanje predani ter da je bila s tem izvršena tudi inšpekcijska odločba.

Občina temu ne oporeka neposredno. Ne trdi, da primopredaje ni bilo. Njeno stališče je drugačno – tehnična primopredaja sama po sebi še ne pomeni zakonitega prevzema upravljanja. Za to bi morali biti urejeni tudi dokumentacija in pravna razmerja.

Dopolnilna odločba Inšpektorata je Mestni občini Krško sicer naložila, da mora zagotoviti, da njen koncesionar Kostak do 31. julija prevzame upravljanje komunalnega dela skupne čistilne naprave ter vseh tehničnih naprav, potrebnih za njeno delovanje.

V obrazložitvi odločbe je inšpektor posebej poudaril, da dolgotrajno neuspešno dogovarjanje med deležniki ogroža javni interes, saj bi lahko povzročilo motnje pri izvajanju javne službe in izliv neprečiščenih komunalnih odpadnih voda v Savo. Prav zato je z upravno odločbo posegel v razmerja med občino, Vipapom in Tovarno Vipap.

Za razumevanje zgodbe je sicer treba pogledati skoraj četrt stoletja nazaj. Mestna občina Krško in Vipap sta že leta 2002 sklenila pogodbo o skupnem vlaganju v izgradnjo čistilne naprave, sledile so služnostne pogodbe, leta 2010 pa še pogodba o skupni uporabi in upravljanju čistilne naprave za čiščenje komunalnih odpadnih voda.

Takšen model je občini omogočal, da ni gradila lastne samostojne centralne komunalne čistilne naprave. Komunalne odpadne vode mesta so se čistile na industrijski čistilni napravi papirnice, Vipap pa je zagotavljal tehnologijo, laboratorij, strokovni kader, monitoring in ravnanje z odpadnim blatom.

Dokler je papirnica normalno poslovala, je sistem deloval brez večjih težav.

Propad Vipapa pa je razkril njegovo največjo šibkost – javna služba je bila v veliki meri odvisna od zasebnega partnerja. 

Ko je sistem začel razpadati, je moral poseči Inšpektorat Republike Slovenije za naravne vire in prostor.

Januarja letos je nato Elektro Celje zaradi neporavnanih obveznosti napovedal odklop električne energije čistilni napravi. Inšpektor je ocenil, da bi ustavitev njenega delovanja lahko povzročila izliv neprečiščenih komunalnih odpadnih voda v reko Savo, zato je po skrajšanem postopku izdal ustno odločbo. Z njo je občini naložil, da mora zagotoviti izvajanje javne službe, Vipapu pa, da mora občini omogočiti uporabo vseh naprav, potrebnih za čiščenje komunalnih voda.

Junija je sledila še dopolnilna odločba, s katero je Inšpektorat občini naložil, da mora do 31. julija zagotoviti, da bo njen koncesionar Kostak prevzel komunalni del čistilne naprave. Razlog je bil po oceni inšpektorja jasen – dolgotrajno neuspešno dogovarjanje med deležniki je začelo ogrožati javni interes in bi lahko povzročilo okoljsko škodo.

Čeprav se v javnosti pogosto govori o "Vipapovi čistilni napravi", ta že dolgo ni namenjena zgolj nekdanji papirnici, gre za skupno industrijsko-komunalno čistilno napravo.

Na skupni čistilni napravi se poleg tehnoloških odpadnih voda čistijo tudi komunalne odpadne vode mesta Krško in številnih okoliških naselij: Leskovca pri Krškem, Velike vasi, Drnovega, Breg, Vihra, Mrtvic, Starega Grada, Dolenje vasi, Žadovinka in drugih.

Njena skupna zmogljivost znaša 180.000 populacijskih ekvivalentov, od tega je 16.000 populacijskih ekvivalentov namenjenih komunalnim odpadnim vodam. Del sistema je tudi postaja za prevzem grezničnih gošč.

Občina sicer napoveduje gradnjo nove centralne čistilne naprave na Vrbini, ki naj bi v prihodnje nadomestila sedanji sistem.

Toda tudi če bi projekt stekel takoj, ne more rešiti današnjega položaja. Gradnja takšne infrastrukture zahteva umeščanje v prostor, pridobitev soglasij, projektiranje, izbiro izvajalca in gradnjo, kar običajno traja več let.

Za prebivalce Krškega in okoliških naselij je najpomembnejše, da čistilna naprava obratuje. Po navedbah občine ta trenutno deluje. Vendar deluje v režimu, ki ga sama označuje kot začasnega.

Po izteku roka se je tako neposredni nevarnosti za okolje za zdaj uspelo izogniti, spor med deležniki pa ostaja odprt. Za občane je najpomembnejše, da čistilna naprava deluje. Odgovor na vprašanje, kako dolgo bo lahko naprava delovala v začasnem režimu in kdaj bo dokončno urejeno njeno upravljanje, pa za zdaj ostaja nejasen.