Nov zakon o prevzemih odpravlja tranzicijske posebnosti veljavnega zakona iz leta 1997 in ureja prevzeme v skladu z mednarodnimi standardi. Z novim zakonom se v prevzemni zakonodaji bolj enakovredno in pregledno določa vloga vseh akterjev, vključno z državo, ter boljše varovanje vseh delničarjev, še posebej manjšinskih.
Med pomembnejšimi novostmi zakona je razširitev uporabe zakona o prevzemih. Medtem ko evropska direktiva zahteva, da se zakon o prevzemih uporablja za javne družbe, pa se bo nov zakon uporabljal tudi za večje nejavne družbe in državne sklade. Določbe novega zakona o prevzemih se bodo tako uporabljale, če je tarča prevzema delniška družba, ki ima najmanj 250 delničarjev in vsaj milijardo tolarjev osnovnega kapitala.
Na novo so opredeljeni tudi vrednostni papirji ciljne družbe, ki so predmet prevzemne ponudbe. Prav tako je novost način izračuna deleža glasovalnih pravic, ki ga ima posamezna oseba v ciljni družbi za namen presoje, ali je ta oseba (že) dosegla prevzemni prag. Glede prevzemnega praga nov zakon ohranja določilo, po katerem o prevzemu govorimo takrat, ko želi določena pravna ali fizična oseba pridobiti takšen delež vrednostnih papirjev ciljne delniške družbe, ki zagotavlja več kot 25 odstotkov glasovalnih pravic.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.