Začela se je koledarska jesen, a temperature v prihodnjih dneh bodo spet bolj poletne

Prvi dan koledarske jeseni se je sicer začel zelo sveže, ponekod ste morali poprijeti celo po strgalih za led. Najmanj so termometri pokazali v Babnem Polju, kjer so izmerili –2 stopinji Celzija. V Novi vasi na Blokah je bila stopinja pod ničlo, v Iskrbi pri Kočevju pa se je živo srebro ustavilo pri ničli. V bližino ledišča se je ohladilo tudi v Ratečah in Šmartnem pri Slovenj Gradcu, medtem ko je bilo v večjem delu Slovenije nekaj stopinj nad ničlo, a kljub temu je ponekod zmrzovalo, saj je pri tleh običajno še za kakšne tri ali celo štiri stopinje hladneje kot na dveh metrih višine, kjer potekajo uradne meritve temperature zraka.

Tako hladna jutra na začetku koledarske jeseni sicer niso nič neobičajnega, čeprav se ne pojavijo nujno vsako leto. Kot navaja Arso na svoji spletni strani, v Babnem Polju in Novi vasi na Blokah septembra povprečno beležimo dva hladna dneva s temperaturo nižjo od nič stopinj Celzija, v Ratečah je tak en dan, precej redkeje pa se pod ničlo ohladi v nižje ležečih krajih drugod po Sloveniji. V Ljubljani negativne temperature v septembru ni bilo že 44 let.

V prihodnjih dneh bo k nam dotekal občutno toplejši zrak

Današnje jutro je bilo še zadnje tako sveže v tem mesecu. V višinah se je namreč že vzpostavil zahodni zračni tok, zato v prihodnjih dneh ne pričakujemo novih spustov hladnega zraka proti jugu celine. Ker se bodo naši kraji nahajali pod vplivom območja visokega zračnega tlaka, bodo prihodnji dnevi tudi precej sončni, le v hribih na zahodu ter na Primorskem bo občasno več oblačnosti. 

Temperature bodo iz dneva v dan nekoliko višje. Že danes popoldne se bo ob šibkem jugozahodniku v večjem delu države ogrelo malo nad 20 stopinj Celzija, ob koncu tedna, ko bo k nam dotekal zrak iznad Sredozemlja in severnega roba Afrike, pa bo po nižinah vzhodne Slovenije živo srebro lokalno seglo tudi do 28 stopinj Celzija. Višina ledišča bo v prihodnjih dneh krepko nad našimi najvišjimi vrhovi. Celo na Kredarici bodo temperature ob popoldnevih okoli 10 stopinj Celzija. 

Manjšo spremembo vremena lahko pričakujemo proti nedeljskemu večeru, ko se bo oblačnost na zahodu zgostila. Takrat lahko v krajih ob alpsko-dinarski pregradi pade kakšna kaplja dežja. 

V ponedeljek se bo povsod pooblačilo. Večji del Slovenije bodo zajele manjše krajevne padavine, lahko se bo razvila tudi kakšna nevihta. Sledila bosta dva spet bolj sončna in večinoma suha dneva. Še vedno bo razmeroma toplo s popoldanskimi temperaturami malo nad 20 stopinj Celzija. Povsem ob koncu septembra ali v začetku oktobra pa nas bo, kot vse kaže, prešla izrazitejša hladna fronta, ki nam bo lahko prinesla tudi obilnejše padavine. 

Zakaj dan in noč ob enakonočju nista enako dolga?

Prvemu dnevu koledarske jeseni pravimo tudi jesensko enakonočje oziroma ekvinokcij. Nastopi, ko Sončevi žarki septembra pravokotno posvetijo na ekvator, kar pomeni, da obe polovici Zemlje prejmeta povsem enako količino Sončeve energije. 

Kljub enakonočju, ki je po našem času nastopilo že včeraj ob 21. uri in 20 minut, pa bo danes dan še vedno za 14 minut daljši od noči. Najbolj enaki dolžini dneva in noči se bomo dejansko približali šele v soboto. Ste se že kdaj vprašali, zakaj je temu tako?

Glavni vzrok se skriva v lomljenju svetlobe v Zemljini atmosferi, ki povzroči, da Sonce na nebu vidimo nekoliko višje, kot je v resnici, kar pomeni, da ga vidimo tudi, ko se nahaja malo pod obzorjem. Dan je ob enakonočju daljši tudi zaradi tega, ker nekaj minut traja, da Sonce vzide oziroma zaide. In ko vse te vplive seštejemo, dobimo 14 minut razlike med nočjo in dnevom. 

S prihodom jeseni prehajamo v del leta, v katerem se lahko vreme zelo hitro spremeni. Polarni predeli se bodo namreč v prihodnjih tednih in mesecih nahajali v temi, zato se bo ozračje tukaj hitro ohlajajo, medtem ko bodo v bližini ekvatorja še naprej vztrajale visoke temperature. Posledično bo tudi pri nas vreme bolj spremenljivo. Tako nas lahko jesen še oktobra ali celo novembra razvaja s skoraj poletnimi temperaturami, le nekaj dni kasneje pa nam že prinese sneg in mraz.

Jesen je sicer pogosto tudi čas, ko nas zajamejo obilne padavine. V večjem delu Slovenije prav v tem letnem času beležimo največje količine dežja. Ključno vlogo pri tem igra morje, ki se ohlaja bistveno počasneje kot ozračje. Trenutno ima morje v severnem Jadranu še vedno visokih 23 stopinj Celzija, pričakuje pa se, da bo razmeroma toplo ostalo še vsaj do novembra.