O referendumu so v oddaji 24UR zvečer govorili pobudnik referenduma in vodja koalicije Proti zastrupitvi bolnikov Aleš Primc, tajnik zdravniškega društva Slovenije, primarij Matija Cevc, poslanka največje vladne stranke Gibanja Svoboda Tereza Novak in Andrej Pleterski iz društva Srebrna nit ki je sprožil razpravo, ki je privedla do tega zakona.
Nasprotnik zakona Primc je oporekal sprejetju s temeljnim načelnim stališčem, da je kakršno koli poseganje v življenje neprimerno. Ocenjuje, da je predlagani zakon srhljiv in izpostavlja strah pred vsiljevanjem odločitve o prekinitvi življenja, zlasti ranljivim osebam. Po Primcu gre v primeru tega zakona za aktivno zastrupitev, ne pa za pomoč v stiski, saj bi bila smrt povzročena z zaužitjem strupene snovi.
Tudi Cevc, ki predstavlja pomisleke večine zdravnikov, poudarja etični in moralni vidik proti aktivnemu poseganju v smislu končanja življenja. Ne strinja se s tem, da bi morali zdravniki kot vzrok smrti navesti kronično bolezen, medtem ko je resnični vzrok pomoč pri samomoru, kar opisuje kot zavajajoče in etično sporno.
V obrambo zakona Novakova poudarja, da je dolgotrajna razprava o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja potekala v Sloveniji že od leta 2018. Zakon je bil izid pozivov trpečih posameznikov in civilne družbe, ki so si želeli dati ljudem še eno možnost.
Pleterski je poudaril, da si vsi prizadevajo za čim boljšo paliativno oskrbo in priznal njen ključni pomen. Vendar odločno opozarja, da tudi najboljša paliativna oskrba ne more pomagati prav vsem, kar je bistveni argument za predlagani zakon.
Pisalo se je leto 2018
Zagovorniki referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v zakonu vidijo možnost dostojnega slovesa tistih, ki doživljajo neznosno trpljenje, nasprotniki pa opozarjajo na nevarnosti zlorab in na etične dileme.
Pisalo se je leto 2018, ko je dr. Janko Pleterski v Državni zbor poslal pismo, v katerem je prosil za zakonsko ureditev pomoči pri končanju življenja. To je storil s povsem opešanim vidom in sluhom, potem ko je neuspešno poskušal končati svoje življenje že sam.
"Svojega očeta pri tem v celoti podpiram in prepričan sem, da neka civilizirana družba za kakršno se imamo mora to vprašanje urediti. Predvsem pa pravico do smrti, ki je sestavni del življenja," je maja 2018 dejal Andrej Pleterski.
Njegov oče je umrl mesec dni pozneje. Slabo leto kasneje je društvo Srebrna nit predstavilo pobudo za pravno ureditev evtanazije, ki jo je podpisalo več kot 5.000 državljank in državljanov ter 120 strokovnjakov in znanih Slovencev.
"Tukajle gor je 15 zdravnikov, to je bilo samo zato, ker sem se odločil, da jih ne bo več," je februarja 2019 rekel nekdanji minister za zdravje Dušan Keber.
A vsa zdravniška stroka ni stala ob strani društvu. Na Zdravniški zbornici še danes vztrajajo, da je evtanazija v nasprotju s poslanstvom zdravnikov oziroma Hipokratovo prisego ter da odpira možnost številnih zlorab.
"Veste, sej so izjemni primeri, ko rečeš razumem to željo. Ampak ena stvar so izjemni primeri, druga stvar pa je zakon, ki bo to najprej dopuščal, potem pa morda skozi prakso celo zapovedoval," je marca 2019 dejal Matjaž Zwitter s katedre za medicinsko etiko in pravo z mariborske fakultete za medicino.
Dve leti pozneje je Srebrna nit predstavila predlog zakona. Med njegovimi pobudniki je bila tudi Alenka Čurin Janžekovič, ki je po hudi bolezni leto kasneje z evtanazijo končala svoje življenje v Švici.
"Nimam več želje po življenju. Zdaj si pa želim res enkrat samo miru. Mir, mir, mir in tišino," je oktobra 2022 dejala zagovornica evtanazije Janžekovičeva.
Predlog zakona pa v začetku lanskega leta ni bil izglasovan.
"Bolj kot sem ga brala bolj se mi je ježila koža," je marca 2024 dejala poslanka SDS Anja Bah Žibert.
Gibanje Svoboda je v tem času že vložilo pobudo za razpis posvetovalnega referenduma, ki je potekal junija istega leta. Pravico do pomoči pri končanju življenja je podprla več kot polovica udeleženih volivcev. Predlog zakona je bil znova vložen v začetku tega leta in sprejet poleti. Medtem pa so nasprotniki zakona pod vodstvom Aleša Primca začeli zbirati podpise za ponovni referendum.
"To je nesprejemljivo, zato je bilo nujno kot zadnja možnost, da zahtevamo referendum in preprečimo in preprečimo ta grozljiv zakon," je julija dejal Primc.
Več kot 46.000 podpisov so v Državni zbor vložili pred dvema tednoma. O usodi zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bomo na voliščih odločali 23. novembra.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.