Za volilno kampanjo štejejo vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivk in volivcev. Za volilno kampanjo štejejo zlasti propaganda v medijih, elektronskih publikacijah in z uporabo telekomunikacijskih storitev, plakatiranje ter javni shodi.
Med stroške volilne kampanje denimo spadajo stroški tiskanja in razobešanja plakatov, objavljanja predvolilnih oglasov in sporočil v javnih glasilih, stroški organizacije in izvedbe predvolilnih shodov in stroški tiskanja, reprodukcije in razpošiljanja predvolilnega materiala, ki se pošilja neposredno volivcem.
Višina stroškov, ki jih smejo organizatorji porabiti za volilno kampanjo, je omejena. Tako ne sme preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca v volilnem okraju oziroma volilni enoti, v kateri je vložena lista kandidatov. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve bo na letošnjih volitvah 1.699.286 volilnih upravičencev, kar pomeni, da bo lista, ki bo imela kandidate v vseh volilnih okrajih, za financiranje kampanje lahko porabila slabih 680.000 evrov.
Lepljenje in nameščanje predvolilnih plakatov bo dovoljeno na plakatnih mestih, ki jih je določila lokalna skupnost, ki mora vsem organizatorjem pri tem brez plačila zagotoviti enakopravnost. Uničevanje ali prelepljanje plakatov je prepovedano, organizatorji pa jih morajo odstraniti najpozneje v 15 dneh po dnevu glasovanja.
Zakon o volilni in referendumski kampanji ureja tudi organiziranje predvolilnih shodov. Ti denimo niso dovoljeni v prostorih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih zavodov ter prostorih verskih skupnosti.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.