Poslanke in poslanci so s potrebno dvotretjinsko večino začeli postopek za spremembo ustave, ki so potrebni zaradi vstopa Slovenije v evroatlantske integracije, ter o stališčih k osnutku ustavnega zakona. V tem sklopu ustavnih sprememb naj bi sprejeli tudi nekatere nujne rešitve, povezane z izvedbo referendumov o vstopu Slovenije v EU in zvezo Nato, ki bosta 23. marca. S sprejetjem stališč, kot jih je predlagala ustavna komisija, bi v izvedbenem delu ustavnega zakona tako določili, da sta referenduma zavezujoča, da se pri ugotavljanju izida upoštevajo le veljavne glasovnice ter da ponoven referendum o teh dveh vprašanjih ni dopusten. Za začetek postopka za spremembo ustave je v državnem zboru sicer potrebna dvotretjinska večina navzočih poslancev.
Da bi ustavne spremembe lahko veljale že za oba razpisana referenduma, je treba ustavo spremeniti najkasneje do 28. februarja. Odločitev, da se zaenkrat spremeni le evropski člen in vanj vključijo rešitve, ki bi omogočile nemoteno izvedbo in nedvoumno ugotavljanje referendumskih izidov, je bila na torkovi ustavni komisiji sprejeta po večtedenskih neuspešnih usklajevanjih med opozicijo in koalicijo ter preigravanjih različnih možnosti. Koalicija je namreč popustila in pristala, da se zaenkrat rešijo le vprašanja v zvezi z izvedbo obeh referendumov, medtem ko na dnevni red te izredne seje ni uvrščen sicer že pripravljen predlog za začetek postopka za spremembo 90. člena ustave, ki ureja zakonodajni referendum. Kot je znano, so štiri koalicijske stranke minuli teden predstavile predlog za celovito revizijo tega člena, ki pa mu odločno nasprotujejo v opozicijskih SDS in NSi.
