Ob začetku referendumske kampanje je Zveza svobodnih sindikatov (ZSSS) zapisala, da nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni usklajen z realnimi potrebami ter stanjem delavcev in delavk, ki so, kot so zapisali, nosilci pokojninskega sistema. ZSSS meni, da se bodo  predlagatelji nove zakonodaje agresivno poslužili orkestriranega zastraševanja lastnega volilnega telesa. "Kar je očiten dokaz njihove politične nemoči, sprenevedanja in bega pred odgovornostjo," dodajajo.

Dodajajo še, da je bilo konec aprila 111.561 brezposelnih, kar je skoraj enako kot leta 1992 in poudarjajo, da novi zakon ne prinaša novih delovnih mest. Navajajo tudi podatek, da so delodajalci od leta 1996 zaradi polovične prispevne stopnje prihranili skoraj osem milijard dolarjev, znesek pa naj bi se poznal v pokojninski blagajni.

"Predlagatelji zakona so se najprej skrivali za preveč liberalno referendumsko zakonodajo. Nato so strah pred volivci hoteli skriti na ustavnem sodišču, kateremu so neuspešno predlagali, da prepove referendum. Potem so se skrivali za potencialno negativnimi ocenami mednarodnih bonitetnih agencij. Sedaj pa jim je ostal še zadnji beg pred odgovornostjo – to je zastraševanje. Na začetku mandata so govorili o odgovornosti za spremembe," so še zapisali.

'Na francosko-nemški vlak, ampak ne bos in gol'

Pri pokojninski reformi se želi finančno in gospodarsko krizo reševati na račun socialno najbolj ogroženih, meni predsednik DeSUS Karl Erjavec. Medtem ko je treba prek reforme varčevati 300 milijonov evrov, pa ni težav za dokapitalizacijo NLB in za poroštva za Grčijo, ugotavlja in dodaja, da "bi šel na francosko-nemški vlak, ampak ne bos in gol".

Erjavec meni, da pokojninska reforma ni pravična, povprečna pokojnina pa da ne zagotavlja dostojnega življenja. Tako imenovana Ropova pokojninska reforma iz leta 2000 ima "zelo negativne učinke", saj je vrednost povprečne pokojnine iz 70 odstotkov vrednosti povprečne plače padla na vsega 59 odstotkov te vrednosti. "In zdaj hočejo še eno reformo," je dodal Erjavec.

Zakon je najbolje, kar lahko ponudijo

Zakon o pokojninski reformi in njegove učinke pa sta danes javnosti pojasnjevala tudi minister za delo Ivan Svetlik ter direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Peter Pogačar. Uvodoma je minister povedal, da je nov zakon najbolje, kar lahko v danih razmerah ponudijo. Zakon utrjuje medgeneracijsko solidarnost in tako ohranja družbeno stabilnost v prihodnjih obdobjih. Ker se parametri zakona spreminjajo postopoma, bo konec podaljševanja obvezne delovne dobe leta 2025. "Nobenemu moškemu, ki je začel delati pred 22. letom, in nobeni ženski, ki je začela delati pred 24. letom, ne bo treba delati do 65. leta, tudi na koncu prehodnih obdobij ne," je povedal Svetlik in dodal, da se bodo lahko pod temi pogoji upokojevali brez malusov in odbitkov.

Svetlik tudi pravi, da bo malo ljudi moralo res delati do 65. leta, ki naj bi bila meja za starostno upokojitev. "In če kdo danes straši s 65 leti, potem tega ne delamo mi, ampak to delajo sindikati," pravi. Kot alternativo novemu zakonu Svetlik vidi nekaj načelnih možnosti. Prva je zniževanje pokojnin, kar pa je bilo pri pripravi zakona nesprejemljivo, ker so pokojnine že razmeroma nizke. Druga možnost je zviševanje prispevkov, kar je bilo po njegovih besedah prav tako nesprejemljivo, ker v kriznih razmerah ni moč še dodatno izgubljati delovnih mest.

Vodja direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Peter Pogačar pa je dejal, da je bilo lani čistih izdatkov za pokojnine 4,7 milijarde evrov, s prispevki aktivne populacije je bilo pobranih 3,3 milijarde evrov, 700 milijonov so davkoplačevalci plačali skozi proračun, še 700 milijonov pa je šlo iz proračunske postavka za posebne pravice. Trend se bo še poslabševal, saj bodo izdatki za pokojnine naraščali in vse več sredstev bo treba zagotavljati iz državnega proračuna, da bo luknja v pokojninski blagajni zapolnjena. Od leta 2000 do leta 2010 se je doba prejemanja pokojnine za ženske v povprečju podaljšala za štiri leta in sedem mesecev, dejanska povprečna starost ob upokojitvi pa se je za ženske v tem obdobju podaljšala za dve leti. Pri moških se je doba prejemanja pokojnine podaljšala za dve leti, upokojitvena starost pa za 10 mesecev.

Začetek referendumske kampanje

Pred junijskim referendumom, na katerem bodo volivci odločali o usodi treh zakonov, se namreč danes začenja referendumska kampanja. Organizatorji kampanje imajo za nagovarjanje volivcev mesec dni časa, do 11. maja pa se morajo za sodelovanje v kampanji tudi prijaviti. Večina organizatorjev napoveduje, da bo v kampanjo vstopila s skromnimi sredstvi. Volivke in volivci bodo 5. junija odločali o kar treh referendumskih vprašanjih: o zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih.

Volilna kampanja pa se v skladu z zakonom o volilni in referendumski kampanji lahko začne 30 dni pred referendumom, zaključiti pa se mora najpozneje 24 ur pred dnevom glasovanja, torej 3. junija opolnoči. Ni sicer še znano, kdo vse bo vstopil v referendumske kampanje, so pa v vseh parlamentarnih strankah, z izjemo SNS, napovedali, da bodo sodelovali v kampanji za vse tri zakone. Enako velja za vlado, ki bo za kampanjo iz proračuna namenila 200.000 evrov.