Temperature do 39 stopinj Celzija, razglašena velika požarna ogroženost

Območje visokega zračnega tlaka se nad našimi kraji krepi, k nam pa doteka vse toplejši in bolj suh zrak, zato se bo vročina iz dneva v dan postopno stopnjevala. Tudi jutra ne bodo več tako sveža, kot so bila v minulih dneh, so sporočili z Agencije RS za okolje. 

Najvišja dnevna temperatura bo danes od 31 do 36 stopinj Celzija, nato pa bo vsak dan še za kakšno stopinjo višja. Temu primerno se bo iz dneva v dan v posameznih regijah stopnjevala stopnja opozorila zaradi vročine.

Najvišjo, rdečo stopnjo opozorila, je Arso za konec tedna izdal za jugozahod države, kjer se bo ob šibki burji segrelo tudi do 39 stopinj Celzija. Prav burja bo pomembno vplivala tako na vročino kot tudi na požarno ogroženost naravnega okolja. 

Ta se bo v prihodnjih dneh še povečala, zato je Uprava RS za zaščito in reševanje s četrtkom, 30. julijem 2026, razglasila zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja na območjih občin Koper, Sežana, Divača, Hrpelje – Kozina, Komen, Nova Gorica, Miren – Kostanjevica in Renče – Vogrsko. Na območju vseh ostalih občin v Sloveniji pa je razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja.

"Povsod po državi je v naravnem okolju poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih, kuriti kresove, izven pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar ter izvajati ognjemete," so pozvali. 

Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in Policija bosta v tem času izvajala poostren nadzor.

"Da bodo vroči dnevi čim bolj vzdržni, upoštevajte nasvete strokovnjakov. Zunaj se gibajmo le zgodaj zjutraj in pozno zvečer, pijmo zadostne količine vode in jejmo lahko hrano. Oblačila naj bodo lahka, svetla in ohlapna. Če nimamo klimatiziranih prostorov, se lahko ohladimo tudi s hladno prho in ventilatorji," so prebivalce opozorili na vladi. Ob slabem počutju, znakih dehidracije, vročinskih krčih, izčrpanosti, omedlevice ali sumu na vročinsko kap, se obrnite na zdravnika. V nujnih primerih pokličite 112.

Na NIJZ svetujejo, naj si vsak posameznik v vročih dneh organizira dnevne aktivnosti tako, da upošteva čim več priporočil. "Še posebej moramo biti pozorni, da objekte, v katerih živimo ali delamo, ohranimo čim dlje hladne, v prostor ne spuščamo toplega zraka, okna pa zastremo s polkni, žaluzijami ali roletami," so predlagali.

Priporočajo, da so določeni ukrepi vzpostavljeni tudi v skupnosti. Poleg zagotavljanja zelenih površin s senco so tako denimo pomembni javno dostopni klimatizirani prostori, kot so knjižnice, telovadnice in šole. Še posebej to velja za okolja, kjer živijo prebivalci iz ranljivih skupin in kjer so toplotni otoki, torej nekakšni vročinski žepi v mestih.

Nekatere skupine so še posebej občutljive na vročino. To so med drugim starejši, otroci, nosečnice, pa tudi bolniki z različnimi obolenji, denimo s takšnimi, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu. Poleg njih so med bolj občutljivimi skupinami prebivalci, ki so dodatno izpostavljeni nekaterim dejavnikom iz okolja, denimo onesnaženemu zraku, in pa delavci, ki delajo na prostem ali v prostorih, ki se segrejejo zaradi narave delovnega procesa. Prav tako med bolj občutljive sodijo športniki in popotniki.

Nenazadnje so bolj občutljiva skupina prebivalci v slabšem socialno-ekonomskem položaju in prebivalci mest, saj so vročinski valovi še posebej intenzivni v urbanih območjih.

Težave zaradi vročine je mogoče preprečevati z zmanjšanjem obremenitev s toploto in z načini, ki telesu olajšajo hlajenje. Za zmanjšanje izpostavljenosti vročini NIJZ svetuje hlajenje prostorov in umik v senco ali hladnejše prostore. Če vse to ne zadošča, si je mogoče pomagati z ventilatorji in klimatskimi napravami.

Nastajanje toplote v telesu je medtem mogoče preprečiti z omejitvijo fizične aktivnosti in prehranjevanjem z lahko poletno hrano v manjših obrokih. Z namenom, da bi telesu omogočili odvajanje toplote, pa priporočajo lahka, ohlapna oblačila in pitje dovolj brezalkoholnih tekočin, zlasti vode.

Inštitut svetuje posebno pozornost na znake prizadetosti zaradi vročine pri dojenčkih in majhnih otrocih, starejših, nosečnicah, ljudeh s težavami v duševnem zdravju in s kroničnimi obolenji, predvsem pri srčnih bolnikih in ljudeh s povišanim krvnim tlakom. Tiste, ki živijo sami in morda potrebujejo pomoč, pa je treba poklicati ali obiskati.

"Nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem parkiranem avtomobilu," so opozorili. V primeru pregretja svetujejo umik človeka v senco ali hladen prostor. Ob vročinski kapi pa je treba takoj poklicati zdravniško pomoč in obolelega medtem ves čas hladiti. Če je oboleli nezavesten, mu ne smemo dajati tekočine.

V času največje moči sonca med 10. in 17. uro se je treba umakniti v senco. Poleg tega so na NIJZ spomnili, da se hrana v vročini hitreje pokvari, zato je potrebna dodatna skrb za varnost hrane. Zdravila pa je treba shranjevati na primerni temperaturi.