Po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino bo v novo šolsko leto vstopilo 186.687 osnovnošolk in osnovnošolcev, od tega 19.058 prvošolk in prvošolcev. Slednjih je nekoliko manj kot lani, ko jih je bilo 19.897.
V srednje šole je trenutno vpisanih okoli 88.000 dijakinj in dijakov oz. približno tisoč več kot v lanskem šolskem letu. Med njimi je dijakinj in dijakov, vpisanih v prvi letnik, 26.004, od tega 954 v nižjem poklicnem izobraževanju, 5324 v programih srednjega poklicnega izobraževanja, 9962 v programi srednjega strokovnega izobraževanja, 2124 v poklicno-tehniških izobraževalnih programih in 7640 v gimnazijskih programih.

Ranljivi udeleženci v prometu
Ob začetku novega šolskega leta policija voznike opozarja na posebno previdnost v bližini šol, vrtcev in šolskih poti.
Začetek šolskega leta je po opozorilih policije še posebej zahteven, saj se otroci po daljših počitnicah ponovno vključujejo v vsakodnevni promet, najmlajši pa se z nevarnostmi na šolskih poteh šele spoznavajo. Policija zato voznike poziva, naj bodo v bližini šol in vrtcev posebej pozorni, prilagodijo hitrost in način vožnje ter predvidevajo ravnanje otrok.
Otroci namreč težje presodijo oddaljenost in hitrost vozil ter smer, iz katere prihaja zvok. Poleg tega jih pri ravnanju pogosto vodijo radovednost, čustva in dogajanje v okolici, zato je njihovo vedenje lahko nepredvidljivo. Vozniki naj jim zato na prehodih za pešce vedno omogočijo prednost.
Policija ob tem opozarja, da naj vozniki med vožnjo ne uporabljajo mobilnega telefona in naj za volan sedejo trezni. Posebna previdnost je potrebna tudi na parkiriščih, ulicah, v bližini igrišč in drugih območjih, kjer se lahko zadržujejo otroci.
Starši naj pred začetkom šole z otroki preverijo prometna pravila in skupaj prehodijo šolsko pot. Pomembno je predvsem, da otroke naučijo prečkati cesto na označenih prehodih za pešce in pri semaforju počakati zeleno luč. Otroci naj se prepričajo, ali je pot prosta, tako da pogledajo levo, desno in ponovno levo.
V temnejšem delu dneva oziroma ob slabši vidljivosti naj uporabljajo kresničko, odsevni trak ali drugo odsevno telo. Pri vožnji s kolesom naj uporabljajo kolesarsko stezo, ustrezno opremljeno kolo in zaščitno čelado. Ta je obvezna za vse voznike in potnike na kolesu do dopolnjenega 18. leta, pa tudi za voznike električnih skirojev do te starosti.
Policija v teh dneh preverja tudi prometno signalizacijo v okolici šol in na šolskih poteh. V prvih šolskih dneh bodo policisti obiskali nekatere osnovne šole ter skupaj z ravnatelji in mentorji prometne vzgoje starše prvošolcev opozarjali na nevarnosti na cesti. V okolici šol bodo preverjali tudi varnost prevozov otrok, uporabo varnostnih pasov in otroških sedežev ter pravilno ustavljanje vozil.
Pozorni bodo tudi na najmlajše učence, ki morajo zaradi večje vidnosti nositi rumene rutice. Policija ob tem poudarja, da skrb za varnost otrok v prometu ne sme biti omejena zgolj na prve šolske dni, temveč mora biti del odgovornega ravnanja skozi vse leto.

Pirc Musar: Otroci si zaslužijo varno in spodbudno okolje
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici ob prvem šolskem dnevu učencem zaželela šolsko leto, polno znanja, domišljije, prijateljstva in lepih trenutkov.
Pirc Musar je poudarila, da je znanje ena najdragocenejših vrednot, vendar je enako pomembno, da se otroci v šoli počutijo dobro in varno. "Vsak otrok si zasluži okolje, v katerem lahko razvija svoje sposobnosti, pove, kaj misli, naredi tudi kakšno napako in ve, da mu bo nekdo prisluhnil," je zapisala.
Učiteljem se je zahvalila, ker otrokom poleg znanja skupaj s starši nudijo spodbudo, razumevanje in osebni zgled. Pri tem je poudarila, da je dobrobit otrok skupna odgovornost.

Varuhinja: Kakovostno in dostopno izobraževanje temeljna človekova pravica
Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek ob začetku novega šolskega leta poudarja, da je kakovostno in dostopno izobraževanje temeljna človekova pravica ter eden najpomembnejših temeljev demokratične, solidarne in vključujoče družbe. "Znanje je supermoč," pravi. Opozarja, da mora biti šola varen prostor. Varne točke zagotavlja tudi Unicef.
To supermoč v Sloveniji lahko v okviru javnega izobraževanja pridobi vsak, navaja varuhinja, a dodaja, da tudi najboljša šola znanja ne more podariti. "Zanj so potrebni radovednost, trud in vztrajnost, pa tudi sodelovanje s sošolkami in sošolci. Šola namreč ne omogoča le pridobivanja znanja, ampak tudi izkušnjo skupnosti," je prepričana.
V skupnosti lahko otroci in mladi po mnenju varuhinje razvijajo še eno pomembno supermoč - empatijo. "Šola je prostor srečevanja z različnimi ljudmi, izkušnjami, sposobnostmi in pogledi na svet. V njej se otroci učijo poslušati druge, razumeti njihove potrebe, izraziti svoje mnenje, spoštljivo razpravljati in sodelovati," je izpostavila.
S tem se med drugim učijo odgovornosti do skupnosti, ki jo opredeljuje 29. člen splošne deklaracije človekovih pravic, medsebojnega spoštovanja pravic drugega, pa tudi aktivnega državljanstva. S to supermočjo lahko nesoglasja rešujejo z besedami, razumejo položaj drugega in poiščejo pomoč, ko jo potrebujejo, meni varuhinja.
S tem pa tudi ustvarjajo okolje, kjer ni prostora za medvrstniško obračunavanje, poniževanje in nasilje. "Šola mora biti varen prostor, tak, v katerem se nihče ne boji priti k pouku, spregovoriti ali biti to, kar je," je opozorila.
"Človekovih pravic se ne naučimo samo iz učbenikov. Otroci jih spoznavajo predvsem skozi izkušnjo: ko so slišani, ko lahko sodelujejo, ko se spoštuje njihovo dostojanstvo, ko vidijo, da enake možnosti ne pomenijo vedno enakega pristopa do vseh, in ko se počutijo varne, ker vedo, da v njihovi šoli ni prostora za nasilje. Vključujoča šola je tudi varnejša šola. Tam, kjer se različnosti ne izključuje, temveč razume in spoštuje, je manj prostora za stigmatizacijo, izločanje in nasilje," je poudarila Drenik Bavdek.

Varne točke
Na varnost šolarjev so opozorili tudi v Unicefu Slovenija, ki ob začetku novega šolskega leta otroke in mlade spodbuja, da raziščejo mrežo Varnih točk v lokalnem okolju ter jih obiščejo in spoznajo, še preden se znajdejo v stiski ali težavah. Zemljevid Unicefovih varnih točk je dostopen na www.varnetocke.si, prepoznati pa jih moč po posebni modri nalepki z belo smejočo se hišico, ki je nameščena ob vhodu.
Prav začetek novega šolskega leta prinaša spremembe v vsakdanji rutini, nove šolske obveznosti ter intenzivnejše stike z vrstniki, za nekatere mlade pa je to obdobje zato lahko tudi zahtevno, saj lahko poglobi ali razkrije že obstoječe stiske, opozarjajo na Unicefu. Njihovih 1100 varnih točk je na voljo v 120 krajih po Sloveniji.
Gre za javno dostopne prostore, kot so policijske postaje, mladinski centri, trgovine, knjižnice, muzeji, lekarne in podobno. V njih lahko otroci poiščejo pomoč, lahko le možnost telefonskega klica staršem, varen prostor, kjer počakajo na prevoz domov, pomoč pri izgubljenih pripomočkih ali pa pri zahtevnejših stiskah, kot so nadlegovanje, vrstniško nasilje, težave v domačem okolju in težave v duševnem zdravju.












































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.