Brezigarjeva še noče razkriti, ali se bo prijavila

Ministrstvo za pravosodje je v uradnem listu objavilo razpis za novega generalnega državnega tožilca. Rok za prijavo je 15 dni in se izteče 29. novembra.

Generalni državni tožilki Barbari Brezigar mandat poteče 4. maja 2011, do takrat pa bo, kot je dejala, svojo funkcijo opravljala čim bolj resno in čim bolj odgovorno. Na vprašanje, ali bo vnovič kandidirala za mesto generalnega državnega tožilstva, še ni želela konkretno odgovoriti.

Kandidat mora predložiti le življenjepis

Minister za pravosodje Aleš Zalar upa, da bo interes med tistimi tožilci, ki izpolnjujejo pogoje za imenovanje. Minister je ob robu današnje seje Sveta za kaznovalno pravo dejal, da na čelu vrhovnega državnega tožilstva vidi takega generalnega državnega tožilca, kot ga določa zakon o državnem tožilstvu. Po njegovih besedah zakon določa le, da mora kandidat izpolnjevati pogoje za imenovanje za vrhovnega državnega tožilca.

Zakon je v tem pogledu zelo skop, saj kandidatu ni treba predložiti niti programa vodenja tožilstva, ampak samo življenjepis, je pojasnil Zalar. V tem postopku tudi ne sodeluje noben strokovni organ, tudi državnotožilski svet ne. Po veljavnem zakon o državnem tožilstvu v postopku imenovanja sodelujeta samo dva politična organa, vlada in DZ.

Ob tem je Zalar omenil možnost, da bo vlada morala razmisliti o tem, "ali ne bi kazalo opraviti zaslišanj oz. pogovora z vsemi kandidati, preden sprejme odločitev". Pri imenovanju funkcionarjev v sodstvu je v postopek npr. vključen Sodni svet.

Kot minister si Zalar želi, "da se nam ne bi zgodilo, da ne bi bilo nobenega kandidata". V tem primeru bodo morali ponoviti razpis, vmes bo po ministrovih besedah prišlo do sprejetja zakona o državnem tožilstvu in se bo treba odločiti, po katerem zakonu bi peljali novi razpisni postopek. "Večji kot bo interes, lažja bo izbira vlade," je pojasnil.

Zakon v 15. členu namreč določa, da je za vrhovnega državnega tožilca lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje za imenovanje za okrožnega državnega tožilca in je najmanj pet let uspešno opravljala funkcijo višjega državnega tožilca ali najmanj deset let uspešno opravljala funkcijo okrožnega državnega tožilca. Imenuje ga DZ na predlog vlade, in sicer za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja.

Spor Zalar-Brezigar se je nekako zgladil

Brezigarjeva mesta vodje vrhovnega državnega tožilstva očitno ne bo zapustila predčasno. Spomladanski spor z ministrom za pravosodje Alešem Zalarjem glede zakonitosti delovanja tožilstva se je nekako zgladil. Začel se je sicer po odločitvi tožilstva, da zaradi zadeve Patria uvede kazenski postopek zoper finskega novinarja. Pojavila so se ugibanja o predčasnem odhodu Brezigarjeve, vendar ji je po skupnem sestanku marca premier Borut Pahor izrekel "zaupnico".

Zelo spravljivo je bilo vzdušje med Brezigarjevo in Zalarjem tudi po sredinem obisku Pahorja na vrhovnem državnem tožilstvu, ko so se pogovarjali o novem zakonu o državnem tožilstvu. Dotlej sta bila ministrstvo in tožilstvo vsak na svojem bregu glede rešitev v zakonu, odtlej pa velja dogovor, da se bodo glede zakona usklajevali, dokler ne bodo prišli do najkakovostnejših rešitev za uspešnejši pregon organiziranega kriminala.

Državni zbor je Brezigarjevo na predlog vlade za mandatno dobo šestih let imenoval konec aprila 2005. Razpis je uspel šele v tretjem poskusu, Brezigarjeva pa je bila takrat edina kandidatka. Za to mesto je sicer kandidirala že leta 1999, a je takrat generalna državna tožilka postala Zdenka Cerar.