Začenja se vrhunec gorske poletne sezone. Previdnost ne bo odveč!

Vstopili smo v vrhunec poletne planinske sezone, so sporočili s Planinske zveze Slovenije (PZS). Slovenske gore po PZS letno obišče več kot 1,4 milijona obiskovalcev. Pri zvezi opažajo, da čedalje več Slovencev del svojega letnega dopusta nameni tudi goram. Planinske koče že imajo dober obisk.

Možnosti za preživljanje dopusta in prostega časa v slovenskih gorah je veliko. V Sloveniji je po podatkih PZS 1661 planinskih poti v skupni dolžini 9000 kilometrov, kar je za polovico več kilometrov, kot je vseh slovenskih državnih cest (avtocest, hitrih, glavnih in regionalnih cest).

Na zvezi opozarjajo, da je dolga zima pustila posledice na poteh, prav tako je treba računati tudi na snežišča, kjer je še vedno potrebna zimska oprema. Pred odhodom v gore je treba preveriti razmere in stanje poti, dodajajo na PZS.

Potrebni so dobra psihofizična pripravljenost, opremljenost in načrtovanje

Tudi policisti opozarjajo na previdnost v gorah. Policisti gorske enote bodo na nevarnosti, ki prežijo v gorah, planince opozarjali predvsem v avgustu. Poleg tega bodo pri planincih in tudi skrbnikih planinskih koč ugotavljali morebitne kršitve javnega reda in miru, kršitve s področja varstva okolja in obveščanja v primeru gorskih nesreč, kršitve Zakona o Triglavskem narodnem parku. Policisti bodo preverjali tudi psihofizično stanje pohodnikov in ustreznost njihovega izbora planinske poti.

S policisti bodo sodelovali inšpektorji tržnega inšpektorata. Ti bodo ugotavljali kršitve Zakona o gorskih vodnikih, ki se nanašajo na vodenje oseb po poteh in brezpotju, kjer je potrebna uporaba vrvne tehnike, in vodenje oseb na plezalnih vzponih, kjer je potrebna obvezna prisotnost gorskega vodnika, so sporočili s policije.

''Nimamo pravice računati na pomoč gorskih reševalcev in jih jemati kot servis nujne pomoči, ki bo prišel po nas v vsakih razmerah. Dolžnost vsakega planinca je, da je fizično, psihično in tehnično dobro pripravljen, tudi na bivak ali poznejšo vrnitev z gora,'' poudarjajo na PZS.

Vzroki nesreč so največkrat telesna in duševna nepripravljenost, pomanjkljiva in neustrezna oprema, neusposobljenost in pomanjkanje znanja o gibanju in pravilni uporabi opreme, nepoznavanje poti ter podcenjevanje trenutnih vremenskih razmer v gorah, kjer se srečujeta zima in poletje, naštevajo na policiji. Statistika gorskih nesreč kaže, da sta zdrs in padajoče kamenje že vrsto let na prvih mestih med vzroki nesreč v naših gorah.

Nekaj nasvetov za varno pot v gore

Planinski vzpon ali pohod začnite dovolj zgodaj, da se v poletnih dneh izognete popoldanskim nevihtam oziroma opoldanski vročini, v drugih letnih časih pa mraku ali prehitremu in zato neprevidnemu vračanju v dolino.

Spremljajte vremenske podatke in napoved, ki se v gorah lahko zelo hitro spremeni.

Cilj vašega vzpona ali pohoda je nedvomno varna vrnitev domov, ne samo osvojitev vrha. Ko ste na vrhu, je pred vami še najmanj polovica poti. Če le morete, izberite za vzpon težjo pot, za sestop pa lažjo, predvsem pa ne hitite.

Vzpon naj bo prilagojen vašemu zdravstvenemu stanju.

Od zahtevnosti poti je odvisna tudi oprema planinca. Sestavni del osebne opreme so planinski čevlji, saj je mehka obutev nevarna. V nahrbtniku naj bodo poleg malice, pijače in osebnih dokumentov tudi rokavice, kapa, vetrovka, zaščitna krema, sončna očala, rezervna oblačila, kompas, ustrezen planinski zemljevid, zavitek prve pomoči z zaščitno folijo, piščalka, bivak – spalna vreča, vžigalice, sveča in baterijska svetilka, mobilni telefon. Seveda je treba temu glede na izbrano pot pristaviti tudi dodatne, specializirane pripomočke (plezalna vrv, cepin, včasih tudi dereze in čelada).

Za planinski vzpon ali pohod si izberite primernega spremljevalca, saj je samohodstvo po gorah tvegano in že ob manjši poškodbi lahko usodno. Priporočljivo je, da se odpravite z vodnikom Planinske zveze Slovenije, gorskim vodnikom Združenja gorskih vodnikov Slovenije ali z nekom, ki pot dobro pozna.

O nameravani poti in času trajanja obvestite domače, saj lahko ti le tako pravilno ukrepajo, če vas ob dogovorjeni uri ni domov, ker se vam je zgodila nesreča.

Če želite v koči prenočiti, se predhodno pozanimajte glede odprtosti koče in prenočišče rezervirajte.

Za vzpone naj planinci uporabljajo izključno označene planinske poti, kajti vse več nezgod se zgodi prav pri hoji po brezpotjih, iskanje poškodovanih poti je oteženo, s hojo po brezpotju pa lahkomiselneži ne ogrožajo le sebe, ampak s proženjem kamenja tudi druge planince, ki se gibljejo po poteh.

Ko/če začutite znake utrujenosti ali izčrpanosti, se ustavite za daljši počitek. Ob najmanjši slabosti in bolečinah v prsih se takoj nehajte vzpenjati ali sestopati. Takoj se povežite z dežurnimi na telefonski številki 112, ti pa vam bodo omogočili takojšen stik z zdravniki gorskimi reševalci, ki vam bodo lahko svetovali po telefonu, dokler ne bodo prišli reševalci.