Že prvi dan pričakujejo več tisoč podpisov 'proti razkroju Slovenije'

Generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk je danes pred Upravno enoto Ljubljana dejala, da se je zbiranje podpisov po državi "začelo zelo dobro". "Računamo, da bomo že danes zbrali nekaj tisoč podpisov in da bomo v naslednjih dneh nadaljevali s polnim tempom," je pojasnila. Kot pričakuje, bodo potrebno število podpisov zbrali bistveno prej kot v 35 dneh, kolikor jih imajo na voljo.

Ponovila je, da zakon daje le peščici tistih z najvišjimi plačami. "Ni res, da sindikati nasprotujemo dvigu plač. Mi se seveda borimo za dvige plač, tudi za višje neto plače, ampak za vse, ki delajo v tej državi, ne samo za tiste, ki že tako zaslužijo več kot 7500 evrov," je podčrtala.

Veliki večini pa zakon jemlje, je nadaljevala. "Jemlje javna sredstva, iz katerih se financira javno šolstvo, javno zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in vse druge javne storitve v državi, ki jih nujno potrebujemo in zaradi katerih je Slovenija po blaginji med desetimi najuspešnejšimi državami na svetu," je utemeljila.

"To ne pomeni, da čisto vsak v tej državi živi izjemno dobro, a naloga oblasti bi morala biti, da skupaj v pogajanjih z nami ugotovi, kateri so še tisti manki, ki jih je treba nasloviti, da bo kakovost življenja ljudi v tej državi kar se da dobra, da se bo izboljševala," je menila.

Konkurenčnosti se ne sme graditi z nižanjem pravic ljudi, jemanjem najšibkejšim in razbremenjevanjem tistih, ki že danes živijo izjemno dobro in imajo najvišje dohodke, je dodala.

Predstavniki sindikalnih central so nato na upravni enoti oddali svoje podpise in k temu, bodisi z obiskom upravnih enot ali po elektronski poti, pozvali tudi druge prebivalce.

Pobudniki referenduma trdijo, da ni potrebe po interventnih ukrepih in da omnibus zakon, ki posega v več kot 10 drugih zakonov, uvaja sistemske spremembe, ki škodijo delavcem in slabijo javne blagajne.

Kritični so do uvedbe socialne kapice, ki je predvidena pri 7500 evrih bruto plače in bi prinesla nižje prilive v socialne blagajne. Opozarjajo tudi na izpad v pokojninski blagajni, med drugim zaradi sprememb pri obravnavi upokojencev, ki še delajo – ti bi po novem prejemali polno pokojnino, bi bilo pa nadaljevanje dela ob izpolnjenih pogojih za upokojitev odvisno od soglasja delodajalca.

Izpostavljajo tudi nižje prilive zaradi oprostitve plačila prispevka za dolgotrajno oskrbo za določene skupine ter zvišanja praga za obdavčitev samostojnih podjetnikov po sistemu normiranih odhodkov in znižanja prispevkov za samozaposlene in kmete. Ne strinjajo se s predvidenim znižanjem obdavčitve oddajanja stanovanj in z zamikom strožje regulacije kratkoročnega oddajanja.

Menijo, da bodo negativne posledice imele tudi spremembe v zdravstvu, kjer je med drugim predvidena odprava prepovedi dela zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, pri zasebnikih, ter prepovedi sklepanja pogodb med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki.

Glede predvidnega znižanja davka na dodano vrednost za nekatera osnovna živila menijo, da bi bile potrebne varovalke, da bi se znižanje davka dejansko odrazilo v nižjih končnih cenah, ne pa v višjih maržah in dobičkih trgovcev.

Sindikati poudarjajo, da gre pri zahtevi za referendum za njihovo samostojno akcijo, brez povezave s politiko. Iz opozicijske SD so sicer v ponedeljek sporočili, da bodo sodelovali pri zbiranju podpisov, pri čemer da bodo "v sodelovanju s sindikati, organizacijami civilne družbe in opozicijskimi strankami aktivni po vsej Sloveniji".

Overjen podpis v podporo razpisu referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije bo prispeval tudi predsednik DZ in prvak Resnice ter eden od predlagateljev zakona Zoran Stevanović. Kot je dejal v izjavi za javnost, bi bil to referendum o zdravem razumu. "Interventni zakon je nekaj najboljšega, kar je do zdaj doletelo Slovenijo," verjame.

Stevanović je danes v DZ dejal, da interventni zakon prinaša pomoč vsem sferam družbenega delovanja in vključuje popolnoma vse, kar ljudem omogoča lažje življenje. Naslavlja samostojne podjetnike, študente, upokojence, delavce, je nanizal. Zakon tako ne deli ljudi na bogate in revne, ampak izključno "na zdravorazumske in pa na tiste, ki želijo podirati sistem v vsakem smislu", je dodal.

Kot je napovedal, bo k oddaji podpisa in k pomoči pri zbiranju podpisov v podporo razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma povabil vse ljudi, na katere ima vpliv. Ljudje morajo videti, "za kaj v resnici gre, in se odločiti pravilno," je pozval.

V referendumski kampanji, če bo do nje prišlo, bo tako sodeloval na način, "da bomo ljudem odprli oči, da bomo sneli to ideološko konotacijo iz tega zakona, ker si je ne zasluži". "Gre za pomoč vsem državljanom v Republiki Sloveniji in ne vidim razloga, zakaj ta zakon ne bi bil potrjen na referendumu," je ponovil.

Opozicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica ter zunajparlamentarna stranka Prerod so danes enotno podprle sindikalna prizadevanja za referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije in napovedale sodelovanje pri zbiranju podpisov. Omogočiti je treba razpravo o tem, kakšen razvoj kot družba želimo, so poudarili.

Interventni zakon ni razvojni, ampak "razkrojni", je na skupni novinarski konferenci v DZ dejal vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic.

Med pomanjkljivostmi je naštel socialno kapico, ki da tistim s plačo nad 7500 evrov bruto daje enormen davčni odpustek, "amerikanizacijo" zdravstva, ki da prinaša mešanje javne in zasebne prakse na škodo ljudi, ter ogromno proračunsko luknjo. Zakon napada pokojninsko blagajno, prisilno upokojuje ljudi ter poglablja nered in pomanjkanje na stanovanjskem področju, je nadaljeval.

Sam je podpis že oddal, je povedal in tako kot ostali predstavniki strank pozval k podpori sindikatom, da se podpise hitro zbere. Menil je, da bodo podpisi "dokazali, da je na referendumu prevladujoče mnenje proti stvarem, ki rušijo, in ne ustvarjajo, proti stvarem, ki povzročajo privilegije in poglabljajo neenakost," je dejal.

Vodja poslanske skupine SD Meira Hot je menila, da zakon globoko posega v temelje socialne države, v pravice zaposlenih, pokojninski sistem, javno zdravstvo, zato morajo imeti ljudje o njem zadnjo besedo.

"Ne gre za referendum proti razvoju (...) ampak o tem, kakšen razvoj želimo in kdo bo na koncu plačal račun, ali bo koristil večini ljudi ali ozkemu krogu - najbolje plačanim, lastnikom premoženja in zasebnim interesom, posledice pa bodo nosili zaposleni, upokojenci in uporabniki javnih storitev," je pojasnila.

Po njenem mnenju ni problematična le vsebina, ampak tudi način sprejemanja zakona. Pod oznako interventnega zakona so bile združene trajne, sistemske spremembe, zakon pa je bil sprejet brez socialnega dialoga, je bila kritična.

Ustavno sodišče je potrdilo, da pomembnih sistemskih sprememb ni mogoče skriti med davčne določbe in ljudem odvzeti pravice do odločanja, "zdaj je na vseh nas, da to pravico uresničimo", je pozvala.

Namestnica vodje poslancev Levice Nataša Sukič je izpostavila, da gre za temeljno vprašanje, v kakšni družbi želimo živeti. "Socialna država (...) temelji na solidarnosti, na ideji, da v skupne blagajne prispevamo vsi, zato da imamo vsi enak dostop do zdravstva, do dostojnih pokojnin, do dolgotrajne oskrbe (...) To je naša varnostna mreža," je dejala.

"Tako imenovani interventni zakon pa to logiko grobo obrača na glavo in pod krinko reševanja kriz daje sistemska darila kapitalu in tistim, ki so najpremožnejši, račun za ta luksuz pa bo izstavljen večini navadnih ljudi in javnim blagajnam," je dodala.

To ni zakon, ki bi kakorkoli reševal prihodnost in razvoj Slovenije, ampak paket ukrepov, ki sistemsko ruši in razkraja socialno državo, je poudarila.

Klemen Grošelj je v imenu stranke Prerod dejal, da je v demokraciji legitimno zagovarjati različne razvojne poti. Medtem ko nekateri verjamejo, da nižji davki in manj države prinašajo več razvoja, v stranki menijo nasprotno – da je v današnjih geopolitičnih razmerah ideja "manj države", ki odgovornost prenaša na posameznika in krči javne sisteme, preveč tvegana.

Menijo, da lahko v 21. stoletju zahtevajo sposobno razvojno državo, ki zna skupaj z gospodarstvom in drugimi družbenimi podsistemi ustvarjati pogoje za znanje, raziskave, inovacije in višjo dodano vrednost.

Kritičen je bil do načina uvajanja sprememb. "Ko z enim zakonom hkrati posegamo v davke, pokojnine, zdravstvo, socialne prispevke, trg dela, ne govorimo več o interventnih ukrepih, govorimo o sistemskih spremembah, takšne spremembe pa zahtevajo analize ter parlamentarno in javno razpravo," je dejal.

Gre za vprašanje razvojnega modela države in ta referendum ne bo referendum proti razvoju, ampak "priložnost, da se o tako obsežnih spremembah odkrito pogovorimo in da imamo imajo te spremembe tudi potrebno demokratično legitimnost".