Začenjajo se dela na zemeljskih plazovih v zaledju Koroške Bele

Kot je izpostavil jeseniški župan Peter Bohinec, je še vedno živ spomin na 4. avgust 2023, ko so morali zaradi plazenja zemlje nad Koroško Belo evakuirati 2000 ljudi, pri čemer je evakuacija trajala kar tri dni. "Danes sem vesel, da smo priča zgodovinskemu dogodku, ko se začenja postavitev varnostnih pregrad za večjo varnost krajanov," je dejal župan.

Plazovi Koroški Beli sicer grozijo že precej dlje kot od leta 2023. Že leta 1789 je plaz zasul kraj in odnesel 40 hiš, podatki pa že več let kažejo, da sta plazova Urbas in Čikla še vedno nevarna. V zadnjih letih so vzpostavili tudi monitoring in alarmni sistem v primeru večjih premikov ter se lotili projektiranja gradbenih ukrepov, s katerimi bi zagotovili večjo varnost kraja.

Prva investicijska dokumentacija je bila izdelana že leta 2021. "Sedaj projekt končno prihaja v realizacijo. Vsi smo zelo veseli, da smo prišli do točke, ko lahko s papirja prehaja v akcijo," je povedal Luka Žganjar iz urada za zmanjševanje posledic naravnih nesreč pri ministrstvu za naravne vire in prostor.

Med krajani je bilo kar nekaj dvomov o tem, ali bo projekt uresničen in zaščitni ukrepi izpeljani. "Danes je velik dan za varnost vasi – in to ne le za sedanjost, ampak tudi za v prihodnje," je zadovoljen predsednik Krajevne skupnosti Slovenski Javornik–Koroška Bela Matej Brus.

S samo realizacijo projekta se zaradi črpanja evropskih sredstev zelo mudi. Projekt je namreč financiran iz načrta za okrevanje in odpornost ter mora biti v celoti, vključno z administrativnimi deli, dokončan do konca junija prihodnje leto.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je pogodbo z izvajalcem del, podjetjem Nivo Eko, podpisalo pred kratkim. "Upamo, da nam bo vreme služilo in da se bo lahko delalo tudi pozimi. Pogoji so lahko izredni, če začne padati sneg, ampak upamo, da ne bo ekstremne zime in da nam bo vreme naklonjeno," je dejal Žganjar.

Enako upa Uroš Sanda iz podjetja Nivo Eko. Kot je povedal, je rok za izvedbo gradbenih del izredno kratek, in sicer do konca marca. "Najboljša gradbena sezona je spomladi in poleti, ampak mi moramo dela izvesti sedaj, zato upamo, da bosta jesen in zima suhi," je poudaril.

Povedal je, da so uvedbo v delo opravili ta teden, v roku desetih dni pa bodo stekla dela na terenu. Dodal je, da bodo dela logistično zahtevna, saj so ceste ozke in bo prehodnost izredno težka. Poleg tega je teren strm.

Sredino srečanje s krajani, ki jih skrbita prometna obremenitev in varnost kraja, je bilo v veliki meri namenjeno prav pogovoru o prometnem režimu in zagotavljanju prometne varnosti v času gradnje, ko bosta potrebni večja pazljivost in strpnost vseh udeležencev v prometu.

"Naslednjega pol leta bo naše življenje precej drugačno in treba se bo prilagajati. Vendar imamo le dve možnosti – ali se projekta lotimo ali pa ne in pustimo, da mati narava naredi svoje. Sedaj moramo stisniti zobe in potrpeti, da se to uredi," je izpostavil Brus.

Nad Koroško Belo bo v okviru projekta vzpostavljenih osem mrežnih pregrad in ena večja kamnita pregrada za ustavljanje drobirskih tokov. "S tem bo varnost prebivalcev in infrastrukture Koroške Bele močno izboljšana," je zagotovil projektant iz podjetja Eho projekt Žiga Jeriha.

Pojasnil je, da ni mogoče reči, za koliko se bo s temi ukrepi varnost dejansko povečala. "Možno pa je zatrditi, da se bo za prebivalce Koroške Bele na ta način vzpostavila neka osnovna varnost," je dejal Jeriha. Kot je pristavil, je to prvi ukrep. Še naprej bo treba spremljati premike in v primeru kritičnih premikov dodatno ukrepati z ureditvijo odvodnjavanja, drenažnimi ali stabilizacijskimi ukrepi.

Da se plaz nikoli dokončno ne sanira, je izpostavil tudi Žganjar. "Plaz se premika in bo konstantno potreboval nove ukrepe. Plazenje bo pokazalo, kakšne ukrepe bo treba implementirati v prihodnje," je dejal. S projektom, ki gre sedaj v izvedbo, bodo, kot je izpostavil, naredili maksimalno, kar je s sredstvi iz načrta za okrevanje in odpornost možno.