Pogajanja o pokojninski reformi: Štrukelj skeptičen, Vizjak optimističen

Sindikati, delodajalci in vlada so se v okviru pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta pogajali o pokojninski reformi. "Sestanek je bil v prvi vrsti namenjen dogovoru o načinu nadaljnjega dela," je pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak. Ob tem so socialni partnerji predstavili svoje poglede in ključne pripombe na obstoječi predlog reforme. "V nadaljevanju bomo vse te stvari usklajevali," je napovedal minister, ki pa o konkretni vsebini pogovorov ni želel govoriti.

Tako tudi ni želel odgovoriti na vprašanje, katere so tiste točke, pri katerih vlada ni pripravljena popuščati. Je pa poudaril, da pokojninska reforma "mora doseči svoj cilj" in da z njo ni smiselno nadaljevati, če jo zrahljajo v elementih, ki so ključni za dosego tega cilja. "Gotovo je nekaj stvari, na katerih temelji celotna reforma, in rahljanje temeljev pomeni postaviti ves projekt pod vprašaj," je opozoril.

Sicer pa je Vizjak optimist in upa na dober konec. Glede časovnice je poudaril, da si bo prizadeval vprašanja ustrezno rešiti čim prej, pri čemer bo skušal čim večji del dogovora doseči že v fazi, preden bo predlog reforme romal na vlado. "Prepuščam pa tudi drugim, zlasti koaliciji in vladi, da tudi z drugih aspektov oceni potrebo po sprejemanju te zakonodaje in časovnico bomo temu prilagodili," je povedal.

Izrazil je še bojazen, da bi bila lahko pokojninska reforma talec v pogajanjih na drugih področjih, kot je področje reforme trga dela. "Menim, da bi bilo škoda, da spet pokopljemo projekt, kot je pokojninska reforma, zaradi drugih vprašanj," je ocenil.

Pogajanja o pokojninski reformi bodo potekala dvakrat na teden, ob ponedeljkih in sredah, "kar je kar intenziven tempo in nam nalaga, da vsakič pripravimo gradivo in zapise", je še povedal minister.

Štrukelj: Vizjak je v nekaterih pomembnih vprašanjih izključeval možnost pogajanj

"Po našem mnenju mora biti doseženo soglasje o besedilu, preden gre vlada z reformo v DZ," pa je dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. "Da se ne bi zgodilo, da bi šla vlada v parlament z neusklajenim zakonom," je pojasnil. "Izkušnja z varčevalnim zakonom je izjemno slaba in za sindikate je nesprejemljivo, da se ponovi," je poudaril. "To je bil šolski primer, kako se stvari ne dela," je ocenil.

Konfederacije ne obremenjuje stališče vlade, da naj bi reforma začela veljati 1. januarja 2013, je povedal. "Raje bi naredili stvari dobro, da bi bile uravnotežene in da se ne bi zgodilo to, kar se je pri varčevalnem zakonu – da bi se vsi držali za glavo," je dejal.

Za konfederacijo bi bila po njegovih besedah sprejemljiva reforma, ki bi bila "nekje vmes med besedilom, ki je bilo na referendumu lani zavrnjeno, in zahtevami sindikatov". "Ali je to mogoče ali ne, je pomembno vprašanje, sam pa sem po današnjem prvem krogu pogajanj skeptičen," je dejal.

Na današnjem sestanku ga je, kot je dejal, presenetilo, da je minister Vizjak v "nekaterih pomembnih vprašanjih kategorično izključeval možnost pogajanj". "Možnost pogajanj je izključeval v smislu, da je sprejemljivo to, kar predlaga vlada, ali pa nič," je pojasnil Štrukelj. "To se mi ni zdelo posebej produktivno za začetek tako pomembnih pogajanj, kot so pogajanja o pokojninski reformi," je dodal.

'Potrebna je določena zaščita za ženske'

Po besedah Lučke Böhm iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je v predlog vstavljenih kar nekaj njihovih zahtev. "To pomeni, da je predlog veliko bolj pragmatičen," je ocenila. Po njenih besedah tudi menijo, da bo mogoče še marsikaj spremeniti. "Je pa minister jasno povedal, da pri nekaterih točkah vlada ne bo popuščala. Reforma mora namreč prinesti finančne učinke," je dejala. Vlada bo po njenih besedah zagotovo vztrajala pri podaljšanju pokojninske dobe in dvigu upokojitvene starosti.

Sindikati pa so danes še zlasti izpostavili vprašanje tistih, ki so se zaposlili pred 18. letom starosti in imajo zelo dolgo zavarovalno dobo. "Tu je treba narediti nekaj popravkov," je pojasnila. Prav tako so izpostavili, da tisti, ki so študirali, nimajo nobene možnosti, da se upokojijo pred 65. letom starosti. "Najti bo treba pametne rešitve," je menila. O rešitvah, ki jih bodo sindikati ponudili na pogajalski mizi, pa ni želela govoriti.

Po njenih besedah je bolj pomembno, da pripravijo dober pokojninski zakon, kot pa da začne veljati s 1. januarjem 2013. Minister je po njenih besedah zagotovil, da bo navzoč na vseh pogajanjih, to pa je odločilno za učinkovitost pogajanj, je dejala.

Drago Lombar iz konfederacije Neodvisnost je spomnil, da so njihove pripombe podobne pripombam, ki so jih imeli na reformo prejšnjega ministra za delo Ivana Svetlika. "Vztrajamo pri pokojninski dobi, ki bi bila za moške 40 let, za ženske pa 38 let," je dejal. "Od osamosvojitve naprej so pri vseh pokojninskih reformah ženske nosile glavno breme," je poudaril. "V tem trenutku je še vedno potrebna določena zaščita za ženske," pravi. Pripombe imajo tudi na predlagano število let za izračun pokojninske osnove, ki je po njihovem mnenju preveliko.

Jože Smole iz Združenja delodajalcev Slovenije pa je dejal, da je pokojninska reforma "lažji zalogaj" od reforme trga dela. Pri pokojninski reformi je glavni cilj delodajalcev, da se stroški dela ne povečajo, je povedal.

Pogajalci na strani delodajalcev pa niso želeli dajati izjav. Tatjana Čerin je pojasnila, da so se pogajanja šele začela, zato pogovorov ne želijo komentirati. Pogajanja o pokojninski reformi se bodo tako nadaljevala v ponedeljek.

Kaj predvideva pokojninska reforma?

Predlog reforme, ki so jo v zadnjem času ob obisku v Sloveniji podprli tudi nekateri predstavniki EU, nekoliko podaljšuje pokojninsko dobo in starost, ki sta potrebni za upokojitev. Tako bi se lahko moški in ženske po novem upokojili s 40 leti pokojninske dobe in pri 60 letih, medtem ko veljavni pokojninski zakon za ženske določa upokojitev z 38 leti pokojninske dobe in pri 58 letih, za moške pa upokojitev s 40 leti pokojninske dobe in pri 58 letih.

Predlagana reforma podaljšuje obdobje za odmero pokojninske osnove z zdajšnjih 18 let na 28 najugodnejših zaporednih let, tri najslabša leta pa se odštejejo. Ukinja tudi bonitete za ženske, ki so se zaposlile pred 18. letom starosti. Na drugi strani uvaja subvencije delodajalcem, ki zaposlujejo delavce, starejše od 60 let in mlajše od 26 let.

Predlog reforme nalaga Zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije, da vsakemu zavarovancu enkrat letno pošlje informacijo o vplačanih prispevkih.