'Odločba sodišča je nedvoumna'

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je povedala, da je ministrstvo danes začelo izdajati dopolnilne odločbe izbrisanim, kot so to napovedali že pretekli teden. Z dopolnilno odločbo se bodo nekateri izbrisani vpisali v register stalnega prebivalstva za tisto obdobje v preteklosti, ko vanj niso bili vpisani, je dejala ministrica.

"Slovenija je zdaj na preizkušnji. Če smo pravna država, ne moremo negirati odločbe ustavnega sodišče," je dejala Kresalova. Odločba ustavnega sodišča je namreč po njenem mnenju nedvoumna. "Ministrstvo mora vsem državljanom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, ki jim je prenehala prijava stalnega prebivališča, in ki so v RS že pridobili dovoljenje za stalno prebivanje, po uradni dolžnosti izdati dopolnilne odločbe o ugotovitvi njihovega stalnega prebivanja v RS od leta 1992 naprej."

Po besedah generalnega direktorja direktorata MNZ za upravne notranje zadeve Bojana Trnovška bodo predvidoma v največ treh mesecih izdali okoli 3000 dopolnilnih odločb. Od okoli 7100 izbrisanih, ki so si že uredili status, jih je namreč približno 4000 že prejelo odločbe.

Naslednji korak je, pravi Kresalova, sprejetje zakona, ki določa natančne pogoje za tiste prosilce za ureditev statusa, ki ne živijo v Sloveniji ali pa živijo tukaj, pa še nimajo legalno urejenega statusa. Kot podarja ministrica, bodo vsi prosilci šli skozi individualne postopke. "V javnosti se skuša ustvariti vtis, da vse počnemo v enem paketu, a to ne drži, smo prvi, ki smo se problema lotili z dovolj razuma, strokovnosti in skrbnosti, brez političnega populizma ali strahu," še poudarja. Zakon sicer pričakuje v nekaj tednih.

'Iz odločb ne izhaja odškodninska odgovornost'

Iz samih dopolnilnih odločb, tako Kresalova, ne izhaja odškodninska odgovornost. "Izhaja iz krivice, ki jih je povzročil izbris," je dejala in poudarila, da izbris avtomatično še ne pomeni odškodninske odgovornosti. Po njenih besedah mora tožnik dokazati, da mu je bila zaradi izbrisa povzročena točno določena škoda. Takšno dokazovanje pa je zapleteno, meni Kresalova.

Ministrica je znova poudarila, da glede izbrisanih ni bil končan še noben pravnomočni postopek, v katerem bi bila tožniku prisojena odškodnina. Glede sodbe Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je Aleksandru Todoroviću prisodila okoli 17.000 evrov odškodnine, pa je zatrdila, da ni "korektno, da komentira odločitev sodišča, še zlasti, če ta ni pravnomočna". A je dodala, da prisojena odškodnina Todoroviću ni bila odškodnina za izbris.

Krivic: Odločbe vračajo človeško dostojanstvo

Krivico, ki se je zgodila z nezakonitim izbrisom, je treba po mnenju predsednika Društva izbrisanih Matevža Krivica popraviti vsem: tistim, ki so si medtem dovoljenje za stalno prebivanje že ponovno pridobili s temi dopolnilnimi odločbami o priznanju statusa tudi za nazaj, tistim še brez statusa ali z vmesno daljšo prekinitvijo bivanja v Sloveniji pa z dopolnitvijo zakona, ki jo je zahtevalo ustavno sodišče in nato z odločbami na podlagi tega dopolnjenega zakona, po ugotovitvenem postopku za vsakega posebej.

"Odločbe sicer po njegovem formalno pomenijo priznanje statusa tudi za nazaj, od nezakonitega izbrisa naprej, dejansko pa prizadetim ljudem predvsem vračajo človeško dostojanstvo za tista brezpravna leta in pomenijo vsaj neko 'tiho' priznanje države, da je ravnala nezakonito. Poštenega in glasnega opravičila prizadetim pa ta država očitno še ni sposobna,“ je za 24ur.com še zapisal Krivic.

Prepričan je, da formalno sicer res pomenijo tudi začetek teka triletnega roka, v katerem prizadeti lahko s tožbo zahtevajo odškodnino za pretrpljeno škodo. "Toda od prvih 4.093 izbrisanih, ki so take dopolnilne odločbe prejeli že pred petimi leti, so tožbe dejansko vložili morda trije ali pet - ostalih 20-25 dosedanjih tožb je bilo vloženih že prej oziroma brez zveze z dopolnilnimi odločbami.“ Sedanja demagogija okrog izmišljenih ogromnih odškodnin je po njegovem mnenju tako samo poskus preusmerjanja pozornosti s politikov in pravnikov, ki so to škodo s svojim nezakonitim ravnanjem povzročili, na žrtve tega nezakonitega ravnanja.

Kučan: Skrajni čas, da država popravi sramoto

Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je ob tem ocenil, da je "skrajni čas", da "država popravi to sramoto, ki jo je zagrešila". Dodal je, da odškodnine niso neposredno povezane z izdajanjem odločb.

Na navedbe, da utegne priti do vala tožb in posledično odškodnin, Kučan meni, da gre za demagogijo in špekulacije. "Če ne bi bilo izbrisa, potem ne bi bilo odškodnin," je dejal. "O teh zahtevkih bo odločalo sodišče in jaz verjamem, da bo znalo prav presoditi, kdo je do tega upravičen in kdo ni," je še ocenil nekdanji predsednik.

Žnidaršič: Na takšenm spisku bi se lahko znašel kdor koli

Tudi po mnenju vodje poslanske skupine DeSUS Franca Žnidaršiča je skrajni čas, da se upošteva odločba ustavnega sodišča in začne izdajati dopolnilne odločbe izbrisanim. Če bi bile odškodnine velike, je to po njegovem predvsem krivda tistih, ki so povzročili, da so se obresti nabrale in da bo škoda večja, kot bi bila, če bi jo poravnali takoj.

Ljudje v Sloveniji so po njegovih ocenah "končno spoznali, da bi se lahko na takem spisku znašel sleherni izmed njih v bodoče", zlasti če krivice ne bi popravili in ne bi izplačali nobene odškodnine, kjer je škoda nastala.

Jelinčič: Gre za eklatantno svinjarijo

Izdajanje dopolnilnih odločb izbrisanim je "eklatantna svinjarija" in "pljunek na slovensko borbo za samostojnost", je dejal predsednik SNS Zmago Jelinčič. Ob tem je še povedal, da so v resnici diskriminirani vsi tisti državljani neslovenskega rodu, ki so pridobili slovenske dokumente in kot slovenski državljani plačevali davke. "Zdaj pa so tisti, ki si niso uredili statusa in niso plačevali davke, z odškodninami za to tako rekoč nagrajeni," je pojasnil. Prepričan pa je tudi, da si LDS na ta način kupuje nove volivce.

Peče: Dvojna merila

"Medtem, ko se enim uradno priznajo napake države, se drugim, malim posameznikom jemlje še preostanek dostojanstva,“ pa je prepričan predsednik stranke Lipa Sašo Peče. Pri tem misli na "otroke pred sodiščem, zdravniške napake, predolge sodne postopke, itd.“, ki so vse kršitve človekovih pravic, za katere se po njegovem mnenju ob masovnem pojavu izbrisanih zdi, da ostajajo nične.

Šrot: Treba bi bilo sprejeti ustavni zakon

Predsednik SLS Bojan Šrot je nad začetkom izdajanja dopolnilnih odločb zaskrbljen. Prepričan je namreč, da bi moralo ministrstvo za notranje zadeve upoštevati načelo zakonitosti, po katerem bi bilo izdajanje odločb možno le na osnovi zakona. Ob tem ga skrbijo predvsem zelo negotove in morebitne negativne posledice tako z vidika pravne države kot z vidika stroškov države.

Nezakonit izbris

V Sloveniji je bilo 25.671 oseb, ki jim je 26. 2. 1992 v Sloveniji prenehala prijava stalnega bivališča zaradi uveljavitve 81. člena Zakona o tujcih. Danes je še živih 24.369 oseb, od katerih je 17.056 tujcev. Ustavno sodišče je sicer že leta 1999 ugotovilo, da je bil izbris iz registra stalnega prebivalstva leta 1992 nezakonit.

Kdo so izbrisani?

Leta 1992 je notranje ministrstvo iz registra stalnih prebivalcev izbrisalo tiste, ki niso zaprosili za slovensko državljanstvo. Šlo je za osebe, ki so imele državljanstva drugih republik nekdanje SFRJ. Nekateri so se zavestno odločili, da ne bodo vložili prošnje za pridobitev državljanstva. Imeli so prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, želeli so ostati v državi, toda za pridobitev slovenskega državljanstva se niso odločili.

Pristojni organi so se takrat odločili, da vsi tisti, ki niso oddali prošnje za pridobitev državljanstva ali za status tujca, nimajo pravice do stalnega prebivališča. Danes je to seveda mogoče, saj gre za dva popolnoma različna statusa.