Na drugo oktobrsko nedeljo, dobre pol leta po parlamentarnih in mesec dni pred jesenskimi lokalnimi volitvami, politika pričakuje odgovor državljanov na štiri referendumska vprašanja.
Na zakonodajnem referendumu se bodo volivke in volivci izrekali za ali proti uveljavitvi novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je DZ sprejel maja. Zahtevo za referendum so v DZ s skoraj 45.000 podpisi volivcev vložili nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic. Pobudniki referenduma menijo, da novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav. Že ob zbiranju podpisov za razpis referenduma so se ob civilni družbi močno aktivirali tudi v opozicijskih strankah.
Na predlog koalicijskih strank in Resnice pa je DZ za isti dan razpisal še tri posvetovalne referendume – o ukinitvi obveznega plačevanja prispevka za Radiotelevizijo Slovenija, o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbenokoristna dela ter o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.
Kdo vse bo uradno organizator kampanje, bo znano v začetku prihodnjega tedna, ko se bo iztekel rok, do katerega morajo organizatorji referendumske kampanje odpreti poseben transakcijski račun ter Državni volilni komisiji sporočiti odgovorno osebo.
Medtem ko izidi posvetovalnega referenduma za zakonodajalca niso obvezujoči, pa DZ eno leto po razglasitvi odločitve na zakonodajnem referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.
Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo dosežen zavrnitveni kvorum. To pomeni, da mora proti zakonu glasovati večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.