Začetek kampanje pred referendumskim četverčkom, stranke o zavajanju in dimnih zavesah

Na drugo oktobrsko nedeljo, dobre pol leta po parlamentarnih in mesec dni pred jesenskimi lokalnimi volitvami, politika pričakuje odgovor državljanov na štiri referendumska vprašanja.

Na zakonodajnem referendumu se bodo volivke in volivci izrekali za ali proti uveljavitvi novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je DZ sprejel maja. Zahtevo za referendum so v DZ s skoraj 45.000 podpisi volivcev vložili nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic. Pobudniki referenduma menijo, da novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav. Že ob zbiranju podpisov za razpis referenduma so se ob civilni družbi močno aktivirali tudi v opozicijskih strankah.

Na predlog koalicijskih strank in Resnice pa je DZ za isti dan razpisal še tri posvetovalne referendume – o ukinitvi obveznega plačevanja prispevka za Radiotelevizijo Slovenija, o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbenokoristna dela ter o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.

Ob začetku kampanje so parlamentarne stranke vnovič ponovile svoje argumente, s katerimi bodo volivce prepričevale, naj oddajo glas za ali proti.

V koalicijskih strankah in Resnici, kjer bodo državljane pozivali, da na volilnih lističih obkrožijo štirikrat za, so o temah posvetovalnih referendumov, ki so jih predlagali, v izjavah v DZ znova poudarili, da želijo slišati mnenje ljudi o nekaterih zavezah iz koalicijske pogodbe, da bodo v prihodnje lažje pripravili zakonodajo.

Vodja poslancev SDS Jelka Godec meni, da so vprašanja "dokaj jasna". "Smo za to, da se ukine rtv-prispevek, tukaj ne govorim o ukinitvi javne RTVS, smo za to, da se izboljša tudi sama RTV kot televizijska hiša. Glede vprašanja, da lahko na lokalnih volitvah volijo le državljani Slovenije in državljani Evropske unije, mislim, da ni dvoma v to, da bo prepričljiva zmaga za in seveda da se socialna pomoč razdeli tistim, ki jo potrebujejo," je strnila.

Demokrati pa so ob tem poudarili, da se v kampanjo podajajo zlasti s ciljem, da na referendumih slišijo mnenje ljudi. "Aktivno bomo sodelovali s sporočili, s katerimi želimo nagovoriti državljane, predvsem, da bodo razumeli, zakaj želimo posvetovalne referendume," je dejala vodja strankinih poslancev Elena Zavadlav Ušaj.

"Prepričana sem, da so teme prave, da se dotikajo prav vsakega človeka, vsakega državljana in da bodo glasovali štirikrat za," pa je ob začetku kampanje dejala poslanka NSi, SLS in Fokus Iva Dimic. Vodja poslancev Resnice Katja Kokot pa je zatrdila, da gre pri posvetovalnih referendumih za uresničevanje njihovega predvolilnega programa.

V naštetih strankah ob tem tudi zavračajo očitke opozicije, da so teme predlaganih posvetovalnih referendumov le dimna zavesa, preusmerjanje pozornosti od zakonodajnega referenduma o parlamentarni preiskavi. Pri slednjem sami opoziciji medtem očitajo zavajanje in vztrajajo, da želijo s sprejetimi zakonskimi spremembami zagotoviti, da se korupcijska dejanja v državi preiščejo.

V opoziciji pa so ob začetku kampanje poudarili, da je prava tema referendumske kampanje zakon o parlamentarni preiskavi. Kot je napovedal poslanec in generalni sekretar Svobode Matej Grah, je to tudi tema, ki ji bodo sami posvetili največ pozornosti. "Politična policija, ki jo želijo uvesti, je pravzaprav namenjena vsem vam, ki danes spremljate in gledate. Lahko boste preiskovani, lahko boste razgaljeni, lahko bodo imeli vaše bančne račune, lahko bodo imeli vse podatke, s katerimi lahko zlorabljajo in predvsem usmerijo napad na kateregakoli izmed vas," je dejal.

Svoboda pa bo sicer aktivna tudi pri drugih referendumskih vprašanjih, ljudi bodo pozivali, da glasujejo štirikrat proti. Ob tem je izpostavil, da bi lahko vladna koalicija glede tem, ki jih daje na posvetovalne referendume, že naredila spremembe.

Tudi v SD napovedujejo, da bodo v kampanji poskušali zlasti predstaviti argumente, zakaj menijo, da so posvetovalni referendumi le "alibi, kako prepričati ljudi, da bi glasovali za politično policijo". "Koalicija je ugotovila, da bo ta zakon najbrž padel, zato je bil njihov odgovor razpis treh posvetovalnih referendumov z zelo zavajajočimi populističnimi vprašanji," je dejala vodja poslancev SD Meira Hot.

V Levici so medtem izrazili upanje, da bo referendumska kampanja potekala v "argumentiranem duhu, brez obtožb, širjenja lažnih novic in sovražnega govora". "Že ob sami razpravi o odloku smo namreč slišali vse mogoče, dejstev pa bore malo," je opozorila sokoordinatorica stranke Asta Vrečko. "Želim, da bi se ljudje zavedali, da tistih nekaj oseb, ki tu živijo, med nami vsak dan dela, pošilja otroke v vrtce, šole, plačuje davke, niso sovražniki, ampak so naši sosedi in nikogar ne ogrožajo. Prav tako je neodvisna Radiotelevizija Slovenija nujna za obveščenost vseh državljanov in državljank ter da ne gre zgolj za informativni program," je strnila nekatere argumente.

Opozicija je ob začetku kampanje ocenila tudi, da bo glasovanje tudi izrekanje volivcev o prvih potezah vlade ter da jim bodo ti izrekli nezaupnico. A tudi v koaliciji stavijo na zmago in so prepričani, da bo rezultat "daleč od nezaupnice".

Kdo vse bo uradno organizator kampanje, bo znano v začetku prihodnjega tedna, ko se bo iztekel rok, do katerega morajo organizatorji referendumske kampanje odpreti poseben transakcijski račun ter Državni volilni komisiji sporočiti odgovorno osebo.

Medtem ko izidi posvetovalnega referenduma za zakonodajalca niso obvezujoči, pa DZ eno leto po razglasitvi odločitve na zakonodajnem referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.

Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo dosežen zavrnitveni kvorum. To pomeni, da mora proti zakonu glasovati večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.