Od leta 1970, ko je sporazum stopil v veljavo, konferenca poteka vsakih pet let. Kofi Annan je ob začetku konference pozval k odpravi jedrskega orožja in poudaril, da se količina jedrskega orožja od konca hladne vojne nenehno zmanjšuje. Obenem je opozoril, da pet jedrskih velesil razpolaga z več kot 35.000 kosi jedrskega orožja, od katerih jih je več tisoč moč sprožiti le s pritiskom na gumb.
Sporazum je podpisalo 187 držav, med njimi tudi pet jedrskih velesil: Kitajska, Francija, Rusija, Velika Britanija in ZDA. Sporazuma niso podpisale tri jedrske sile (Indija, Pakistan in Izrael) ter Kuba. Indija in Pakistan sta leta 1998 izvedli jedrske poskuse in se pridružili javni skupini držav z jedrskim orožjem, medtem ko Izrael še vedno noče priznati, da poseduje jedrske bombe.
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je poudaril, da je Rusija izpolnila svoj del pogodbe, ko je aprila ratificirala rusko-ameriški sporazum o jedrski razorožitvi START II in sporazum o prepovedi izvajanja jedrskih poskusov. ''Zdaj so na potezi ZDA,'' je v članku, ki ga je objavil New York Times, povedal Ivanov.
Prvega dne konference, sta med drugimi nastopila generalni sekretar OZN Kofi Annan in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, ki je morala zavračati kritike na račun počasnega jedrskega razoroževanja, oziroma poskusov revizije Pogodbe o protibalističnih raketah (ABM) in zavrnitve ratifikacije Sporazuma o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT) v senatu.
Predstavnik Slovenije Gosnar, je izjavil, da je Slovenija lahko zadovoljna z doslej doseženim glede svetovnih prizadevanj za jedrsko razorožitev ter dejal, da bodo glavna prizadevanja sedanje konference potekala v smeri iskanja nekega skupnega imenovalca za nadaljnjo razorožitev. Slovenska diplomacija za letošnjo konferenco ni pripravila posebnega govora, ampak se je skupaj z drugimi državami pridružila skupnemu mnenju Evropske unije. Medtem ko sta bili kritik deležni tudi Indija in Pakistan, ki na konferenci ne sodelujeta, pa jih je največ šlo na račun ZDA, ki s poskusi revizije sporazuma ABM resno ogrožajo mednarodni sistem jedrske razorožitve. Ivanov je predlagal skupni program med Rusijo in ZDA za preprečevanje širjenja oborožitve in iskanje drugačnih rešitev od ameriške težnje po izgradnji protijedrskega dežnika. ZDA trdijo, da bi bil njihov sistem protijedrske obrambe omejen in namenjen le nepredvidljivim državam kot so Iran, Irak in Severna Koreja.
Ameriška državna sekretarka je morala ob tem odbijati tudi kritike skupine protijedrskih držav, v kateri je bila nekoč tudi Slovenija. Skupina držav iz Pobude za jedrsko razorožitev, od katere se je Slovenija poslovila novembra leta 1998, potem ko so iz ZDA prišli signali, da to ne bo koristilo pridruževanju zvezi NATO, je za konferenco v New Yorku pripravila več predlogov za hitrejšo jedrsko razorožitev. Albrightova je večino zavrnila kot nerealistične in preuranjene ter poudarila, da so ZDA glede jedrske razorožitve na pravi poti. Izrazila je prepričanje, da bodo ZDA zanesljivo ratificirale CTBT in ponovno potrdila, da ZDA ostajajo zavezane svetu brez jedrskega orožja, čeprav ni moč pričakovati hitrih rešitev. Večina držav brez jedrskega orožja bi rada prav to, saj naj bi po 30 letih NPT bil že skrajni čas za mirnejši spanec.