Priprava na kurilno sezono: začne se pri vzdrževanju in kakovostnem gorivu

V zimskem času so mala kurišča še posebej pomemben vir delcev in benzo(a)pirena. V hladnih in brezvetrnih dneh se onesnažen zrak zaradi geografskih in meteoroloških značilnosti Slovenije težje razredči, zato je pravilno kurjenje pomemben prispevek posameznika k čistejšemu zraku, je izpostavila v. d. generalne direktorice Direktorata za okolje, naravo in podnebje na MOP Štefanija Novak. Redno vzdrževanje kurilne naprave in dimnika je pomembno tako zaradi zmanjševanja emisij kot zaradi varnosti. Manj je emisij, manjša je poraba goriva, ob tem ko se poveča požarna varnost.

"Pred začetkom rednega kurjenja naj dimnikar očisti kurilno napravo in dimnik ter preveri njuno ustrezno delovanje. Pri kurjenju z biomaso je treba uporabljati ustrezno suho gorivo, pri čemer naj imajo drva, sekanci oziroma druga lesna goriva manj kot 20 odstotkov vlage," svetuje Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije.

Redno vzdrževanje ni zgolj formalna obveznost, temveč eden najpomembnejših ukrepov za varno ogrevanje doma ter preprečevanje požarov in zastrupitev, poudarjajo.

Zalomi pa se lahko že pri nakupu goriva. V Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da je največ težav pri označevanju, saj ponudniki navajajo kubične metre, prostorninske metre ali zgolj mere palete, potrošnik nato ponudbe težko primerja, je pojasnila Barbara Primc.

Pri testiranju peletov so bili letošnji rezultati dobri, je navedla. Od 22 testiranih vzorcev je bil pomanjkljiv le eden.

Po navedbah Novakove država podpira zamenjavo starih kurilnih naprav. Od septembra lani do septembra letos je bilo prek Eko sklada za zamenjavo kurilnih naprav s toplotnimi črpalkami in ustreznimi kurilnimi napravami na lesno biomaso izplačanih več kot 26 milijonov evrov spodbud, skupaj skoraj 6000 spodbud.

"Pri odločitvi o zamenjavi stare kurilne naprave je občanom na voljo tudi energetsko svetovanje v mreži ENSVET. Po Sloveniji deluje 60 svetovalnih pisarn, v katerih svetuje več kot 60 usposobljenih energetskih svetovalcev. Ti pomagajo oceniti obstoječe stanje, predstavijo možnosti ogrevanja ter svetujejo pri izbiri ustrezne in energetsko učinkovite rešitve, možnostih uporabe obnovljivih virov energije in pridobivanju finančnih spodbud," je o dostopnih možnostih povedala koordinatorica Mreže ENSVET na Eko skladu Tjaša Bandelj.

Arso kakovost zunanjega zraka spremlja že več desetletij na številnih merilnih mestih po Sloveniji. V zadnjih letih opažajo trend zmanjševanja ravni delcev, a še vedno se vsako leto pojavijo obdobja, ko ravni delcev presežejo mejne vrednosti.

Glavni vir primarnih delcev je zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, pri čemer ima pomembno vlogo predvsem kurjenje lesa v starejših in manj učinkovitih kurilnih napravah, je pojasnila Tanja Koleša iz Sektorja za kakovost zraka na Arsu.

Mala kurišča so v letu 2024 prispevala 53 odstotkov vseh državnih emisij delcev PM10 in 70 odstotkov emisij drobnih delcev PM2,5. Pri tem imajo kurilne naprave na les odločilno vlogo, so ugotovili.

Ob tem na kakovost zraka vplivajo tudi promet, dvigovanje cestnega in mineralnega prahu, kmetijstvo in industrija.

Onesnažen zrak prispeva k nastanku številnih akutnih in kroničnih bolezni dihal, srca in žilja, možganski kapi, sladkorni bolezni, astmi in kronični obstruktivni pljučni bolezni ter k prezgodnji umrljivosti, je opozorila Majda Pohar z NIJZ. Onesnažen zrak vpliva tudi na nosečnost in razvoj otrok, zato na NIJZ priporočajo upoštevanje priporočil za zmanjšanje izpostavljenosti in zaščito zdravja.

Na dogodku, ki so ga pripravili Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Eko sklad, Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije in Zveza potrošnikov Slovenije, so predstavili tudi raziskavo o odnosu prebivalcev do kakovosti zraka.

Kot ugotavljajo, kar 73 odstotkov anketirancev meni, da je kakovost zraka pozimi slabša, 54 odstotkov jih meni, da zrak onesnažujejo individualna kurišča, 59 odstotkov pa, da ga onesnažuje kurjenje biomase. Dim iz sosednjih hiš je že kdaj zmotil skoraj dve tretjini vprašanih. Hkrati 43 odstotkov anketirancev za ogrevanje uporablja lesno biomaso.

"Kot najpomembnejši ukrep države za izboljšanje kakovosti zraka so anketiranci izpostavili višje subvencije za zamenjavo malih kurilnih naprav, sledita boljše informiranje in opolnomočenje ljudi," so zapisali na ministrstvu za okolje in prostor.