Predstavniki sindikalne strani so namreč ministru in njegovim sodelavcem, med njimi tudi vodji nedavno ustanovljenega urada za sistem plač v javnem sektorju Igorju Klinarju, očitali, da zakonski predlog še ni izdelan v takšni meri, da bi omogočal začetek pogajanj. Predvsem pogrešajo konkretno videnje vlade o ureditvi tarifnega dela, ki bi ga morali po Bohinčevih besedah "spraviti pod streho" do konca letošnjega leta. Prav tako so opozarjali, da je bil osnutek zakona že javno predstavljen, čeprav dialog med vlado in sindikati sploh še ni stekel.
Eden od razlogov, da zakonski predlog še ne vključuje tarifnega dela, je po Bohinčevih besedah tudi ta, da morajo sindikati pri njegovi pripravi sodelovati od vsega začetka in kot enakovreden partner. Sindikalno stran je pozval, naj zato predlaga svoje strokovnjake, na kar se je vodja koordinacije negospodarskih sindikatov Nevenka Lekše odzvala s predlogom, da bi prihodnjem tednu oblikovali delovno skupino in se z vladno stranjo dogovorili glede formalnega postopka poteka usklajevanja. S tem, da bi sindikalna stran predlagala način poteka pogovorov glede zakona, se je nato strinjal tudi vodja urada za sistem plač v javnem sektorju Igor Klinar, ki je zanikal, da bi v javnosti doslej, še pred začetkom socialnega dialoga s sindikati, že večkrat predstavili zakon. Kot je pojasnil, je šlo namreč zgolj za predstavitev njegovega koncepta.
Novi zakon o sistemu plač v javnem sektorju naj bi začel veljati s 1. januarjem 2003, besedilo pa je potrebno dokončno uskladiti v prvem četrtletju prihodnjega leta. Zakon naj bi vzpostavil večjo preglednost na tem področju, saj je za obstoječo pravno ureditev sistema plač po besedah ministra Bohinca značilna velika razdrobljenost predpisov, ki povzroča nepreglednost in onemogoča medsebojno primerljivost. Nov sistem naj bi k večji preglednosti prispeval z vključitvijo tako zaposlenih v javnem sektorju kot tudi funkcionarjev. Poleg tega naj bi v zakonu določili ustrezna razmerja med plačami zaposlenih. Plačni sistem naj bi temeljil na skupni plačni lestvici z razvrstitvijo vseh delovnih mest in funkcij v devet plačnih skupin, 27 poklicnih skupin in na še več plačnih razredov. Plače naj bi bile določene v nominalnih zneskih, večina dodatkov pa vračunana v osnovo. Novi zakon naj bi predvideval tudi letno nagrajevanje delovne uspešnosti. K plačnemu sistemu sodijo tudi tri metodologije, ki bodo bistveno razdelale celotni sistem: metodologija za razvrščanje delovnih mest v poklicne skupine, za določitev delovne uspešnosti in za določitev napredovanj.