Zavezniške reakcijske sile naj bi bile sicer v celoti vzpostavljene leta 2006, sestavljalo pa jih bo 20 tisoč mož, pripadnikov kopenskih, zračnih in pomorskih sil. Opremljene naj bi bile z najmodernejšo opremo ter bile sposobne za posredovanje oziroma namestitev v najkrajšem možnem času kjerkoli na svetu. Razen v primeru sklica bodo sicer te enote v pristojnosti držav članic zavezništva.
Ministri so tudi potrdili novo poveljniško strukturo zavezništva. Skladno z dogovorom bo imel Nato na strateški ravni dve poveljstvi, in sicer poveljstvo, ki bo pristojno za izvajanje zavezniških operacij, ter poveljstvo, ki bo spodbujalo preoblikovanje zavezniških sil in zmogljivosti ter razvijalo nove koncepte. V prvo se bo preoblikovalo dosedanje vrhovno poveljstvo zavezniških sil v Evropi, ki ima sedež v belgijskem Monsu in ga vodi ameriški general James Jones, v drugo pa vrhovno poveljstvo zavezniških sil za Atlantik s sedežem v Norfolku v ameriški zvezni državi Virginiji, ki ga vodi ameriški admiral Edmund Giambastiani. V celoti se bo število poveljstev iz 22 znižalo na 11.
V kontekstu preoblikovanja pa so ministri danes tudi ocenili, da sedem v zavezništvo povabljenih držav, med njimi Slovenija, dobro napreduje v prilagajanju svojih sil potrebam zveze Nato. Ob tem so sicer poudarili, da bo v prilagajanje obrambnih struktur novink na celoten spekter zavezniških poslanstev potrebno vložiti še precej naporov. To bo dolgotrajen proces, ki bo zahteval trajna prizadevanja, so zapisali v skupni izjavi s srečanja.
Slovenski obrambni minister Grizold je ob tem svarilu sicer ostal optimist. Slovenija s svojo obrambno reformo dobro napreduje proti zvezi Nato oziroma je povsem skladna s preoblikovanjem zavezništva iz tradicionalne obrambne zveze v moderno obrambno-varnostno organizacijo, je zatrdil po srečanju, kjer je sicer enako kot njegovi kolegi iz drugih v Nato povabljenih držav lahko razpravljal, ni pa mogel soodločati.
