Zakon o javnih uslužbencih skupaj z drugimi sistemskimi zakoni predstavlja normativni del reforme javne uprave in predstavlja izpolnitev pogajalskih zavez Slovenije do EU, v okviru reforme pa se bodo preoblikovale številne institucije.
V primeru, da predstojniki organov v sestavi ministrstev in vladnih služb nadaljujejo z opravljanjem dela kot vršilci dolžnosti, jim po prenehanju delovnega razmerja ne gredo pravice v skladu z zakonom o funkcionarjih v državnih organih, predvsem odpravnina. Namestnikom predstojnikov, ki imajo status funkcionarja, z dnem začetka uporabe zakona preneha funkcija.
Čas izvedbe javnega natečaja za predstojniški položaj je odvisen od presoje funkcionarja, ki mu je predstojnik odgovoren. Postopki natečajev se lahko začnejo izvajati ob začetku uporabe zakona o javnih uslužbencih, sproženi pa morajo biti najkasneje v enem mesecu po oblikovanju vlade po prvih parlamentarnih volitvah po začetku uporabe tega zakona, torej v času od 28. junija 2003 do predvidoma konca leta 2004.
Zakon o javnih uslužbencih nadalje določa uradniški svet kot novo neodvisno telo, ki skrbi za zagotavljanje strokovne selekcije najvišjih upravnih menedžerjev. Vzpostavljen je bil aprila letos, ima pa 12 članov. Njegova konstitutivna seja bo predvidoma v ponedeljek. Uradniški svet določa standarde strokovne usposobljenosti in metode izbire, za posamezne konkretne natečajne postopke pa imenuje posebne natečajne komisije.
Uredba o organih v sestavi ministrstev, ki bo sicer začela veljati v začetku julija, ohranja 43 izmed 53 obstoječih organov v sestavi, ki izpolnjujejo z zakonom o državni upravi določena merila narave dejavnosti, obsega in potrebne avtonomije. Najkasneje s 1. januarjem 2004 tako preneha delovati deset sedanjih organov v sestavi, naloge in delavce prevzamejo resorna ministrstva ali drugi organi v sestavi.
Osnovna enota ministrstva je po novem direktorat kot zaokroženo delovno področje ministrstva; skupno bo v 14 ministrstvih 44 direktoratov in s tem v naslednji vladi 44 generalnih direktorjev, ki bodo nadomestili sedanje državne sekretarje (v posameznih ministrstvih je število direktoratov od dva do štiri). Sistemizacije delovnih mest v upravnih organih bodo oblikovane kot realne, torej vključujoč le dejansko zaposlene uslužbence. Nove oz. nadomestne zaposlitve, napredovanja, izobraževanje in usposabljanje, odhodi in drugo pa bodo zajeti v kadrovskem načrtu organa. Najmanjša organizacijska enota mora imeti vsaj pet zaposlenih. Novost predstavlja tudi poseben obvezen program usposabljanja za najvišje vodilne delavce.
Novosti tudi na področju discipline in usposobljenosti javne uprave
Z današnjim dnem se začnejo uporabljati tudi podzakonski predpisi, ki posegajo na področje notranje organizacije, sistemizacije, delovnih mest in nazivov v organih javne uprave in v pravosodnih organih. Pomembne novosti prinašata tudi uredba o postopkih ugotavljanja nesposobnosti javnega uslužbenca in uredba o disciplinskem postopku za organe državne uprave.
Pravilniki, ki jih je v juniju izdal minister, pristojen za upravo, pa urejajo vprašanja kadrovskega načrtovanja državnih organov, uresničevanja posameznih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja načelnikov upravnih enot, opravljanje strokovnega izpita iz upravnega postopka in pripravništvo, ključna pa je tudi nova ureditev glede strokovnih izpitov za imenovanje v naziv.
Z uredbo o disciplinskem postopku v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti se enotno ureja disciplinski postopek, s katerim se ugotavlja odgovornost javnih uslužbencev za disciplinske kršitve. Zoper odločitev disciplinskega organa prve stopnje ima javni uslužbenec pravico do pritožbe. V skladu z uredbo o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril bo treba voditi seznam daril v zvezi z opravljanjem dela, izročenih javnim uslužbencem.
