Von der Leynova ob zaključku na Bledu: Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan

Slovenija je danes od Portugalske prevzela polletno predsedovanje Svetu Evropske unije, v ospredju katerega bodo boj s pandemijo covida-19 in okrevanje ter krepitev odpornosti Unije na krize ter širitev EU. Ob začetku predsedovanja je na obisku v Sloveniji Evropska komisija, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. 

Gre za tradicionalno delovno srečanje, na katerem člani komisije in vlade pretresejo prednostne naloge v prihodnjih šestih mesecih. Začeli so ga z obiskom Pediatrične klinike v Ljubljani, kjer so si ogledali projekte, financirane iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, nadaljevali pa na Brdu pri Kranju. 

Janša: Širitev EU kot odgovor na strateške izzive 

"Veseli smo, da lahko v Sloveniji gostimo celotno Evropsko komisijo. To je tudi optimistični znak, da je bil naš boj proti epidemiji uspešen," je na skupni tiskovni konferenci na Brdu pri Kranju dejal premier Janez Janša. Odpiranje javnega življenja povsod po Evropi je začetek fizičnih sestankov na evropski ravni in tega se veselimo. "Začetek predsedovanja sovpada s 30. obletnico samostojnosti. 30 let nazaj smo se v teh dneh borili za neodvisnost, svobodo in evropsko prihodnost Slovenije. Z velikim veseljem začenjamo vodenje Sveta Evropske unije drugič v naši zgodovini." 

Nobena država na svetu na pandemijo ni bila pripravljena, vključno z državami Evropske unije, "vsi vemo, s čim smo se soočali". Dogajanja v zadnjih 15 mesecih so pokazala, da je bila Evropska unija del rešitve. V tem času smo skupaj dosegli dva velika preboja: dogovora o tem, kako bomo skupaj okrevali po epidemiji, in o proizvodnji, razvoju in delitvi cepiva. "V teh dveh potezah vidimo razloge, zaradi katerih je bila Evropska unija ustanovljena. Skupaj smo pri odzivih na te izzive močnejši. Okrevanje, odpornost in strateška avtonomija EU so tudi del naših prioritet naslednjega pol leta," je dejal. 

Skupen izziv bo po njegovih besedah konferenca o prihodnosti Evrope, Slovenija pa se bo trudila, da bo "razprava odkrita, da bo vključujoča, ne samo med vladami in EU institucijami, ampak da bodo vključeni vsi Evropejci". Po migrantski in finančni krizi, brexitu in pandemiji je čas, da nadaljujemo nekatere razprave o stvareh, o katerih se nismo dogovorili, ko smo razpravljali o pogodbi za EU ali Lizbonski pogodbi, je še dejal premier. 

"V naslednjih šestih mesecih se Evropa znova vrača na vprašanje širitve, kot strateškega odgovora na številna odprta vprašanja. Osebno delim sanje ustanovnih očetov, ustanoviteljev Evropske unije - 'Evropa svobodna, cela, v miru sama s sabo in v miru s svojo soseščino'. Za nas je širitev EU strateški odgovor na  številne izzive. V zadnjem desetletju širitev ni bila v ospredju zaradi omenjenih kriz, priča smo bili celo krčenju. Videli smo, da če se ne širi EU, se širi nekdo drug - in to ni prostor širjenja svobode, varovanja človekovih pravic in vladavine prava,"  je še dejal Janša. 

Slovenija bo oktobra gostila tudi vrh EU z državami Zahodnega Balkana. Janša je napovedal, da bo slovensko predsedstvo delalo na tem, da se dileme rešijo in da v Uniji pride do soglasja glede širitve. Portugalskemu predsedstvu EU namreč ni uspelo doseči soglasja glede začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Začetek pogajanj s Severno Makedonijo blokira Bolgarija zaradi vprašanj v povezavi z makedonskim jezikom in identiteto. Glede Albanije sicer ni blokade, vendar med članicami EU prevladuje stališče, da pristopnih pogajanj z državama ne bi smeli ločevati.

Von der Leynova o ključnih neodvisnih medijih in učinkovitem pravosodnem sistemu 

Von der Leynova je medtem na novinarski konferenci poudarila, da je začetek novega predsedovanja "vedno poseben trenutek", Slovenija pa prevzema krmilo EU na prelomni točki. Unija se previdno znova odpira, usmerja se k dolgoročnemu cilju okrevanja, ki ga poganja instrument NextGenerationEU. 

Od slovenskega predsedstva med drugim pričakuje usmeritev pri zelenem prehodu, digitalni preobrazbi, podprla je načrte o vrhu o Zahodnem Balkanu, EU pa tudi uradno namerava odpreti pogajanja z Albanijo in Severno Makedonijo. 

Predvsem pa bo moralo slovensko predsedstvo odigrati pomembno vlogo na področju vladavine prava, konec julija lahko pričakujemo tudi poročila o stanju vladavine prava v državah članicah. 

"Ključno je zaupanje v neodvisen in učinkovit pravosodni sistem, zaupanje v svobodne, neodvisne in ustrezno financirane medije. Zaupanje, da so svoboda izražanja, raznolikost in enakopravnost vedno spoštovane. Ter da se vladavina prava in evropske vrednote vedno spoštujejo. To je samo bistvo naše Evropske unije."  Ob tem je poudarila še, da politični dialog zahteva spoštovanje vseh demokratičnih političnih strank. 

O evropskih vrednotah in madžarskem spornem zakonu 

Na vprašanja glede domnevno zelo polemične razprave na zasedanju Evropskega sveta o spornem madžarskem zakonu, ki po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti, je premier Janša odgovoril, da je poročilo z zasedanja milo rečeno zelo pomanjkljivo. "Imeli smo iskreno debato o tem, katere človekove pravice imajo prednost, kje znotraj spektruma evropskih vrednost je pravica staršev do vzgoje otrok. Zelo velikih razlik, kar se tiče vrednot, ni bilo, je pa bila razprava zelo razgreta. A tam ni bilo nikogar, ki se ne bi strinjal, da se vsi ljudje rodimo enaki, da imamo enake pravice, ne glede na raso, spolno usmerjenost ali katero koli drugo osebno okoliščino," je dejal premier. 

In dodal: treba je upoštevati, da imamo v EU 27 držav članic z različno zgodovino, kulturo. "Kdor misli, da bo EU, ki ima 27 različnih držav, postala v roku nekaj desetletij talilni lonec, kjer bomo na koncu vsi mislili enako in enako gledali na vse stvari, ima zelo idealistične predstave o tem, kako stvari potekajo." 

Če kdo meni, da je država članica sprejela zakon, ki je v nasprotju z Lizbonsko pogodbo, morajo svojo vlogo odigrati evropske inštitucije, na koncu pa lahko po besedah Janše sodi le sodišče. 

Da pravici staršev do vzgoje otrok ni nihče oporekal, je odgovorila von der Leynova, pojavilo pa se je vprašanje, ali spremembe zakonov predstavljajo diskriminacijo do manjšin. Da je zaščita manjšin eden od temeljev EU, zapisana tudi v Lizbonski pogodbi, so se prav tako strinjali. Pojavilo pa se je torej vprašanje, ali sporni madžarski zakon krši ta 2. člen Lizbonske pogodbe. 

Amnesty International na slovensko predsedstvo EU naslovilo vrsto zahtev

Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI) je na Slovenijo naslovila seznam zahtev glede ukrepanja na področju človekovih pravic v času njenega polletnega predsedovanja Svetu EU. Gre za že uveljavljeno prakso, da AI na predsedujočo državo naslovi priporočila oziroma zahteve za ukrepanje. 

Svoje zahteve so sicer v AI razdelili na pet področij. Na prvem mestu je "zagotavljanje napredka pri zaščiti in spodbujanju človekovih pravic in pravne države v EU", zlasti glede aktualnih postopkov po členu sedem pogodbe o EU, glede pristopa EU k evropski konvenciji o človekovih pravicah in k istanbulski konvenciji ter glede razvoja zakonodaje EU proti t. i. SLAPP tožbam.

Na drugem mestu je "postavljanje človekovih pravic v središče zunanje politike EU", med drugim s prednostno obravnavo človekovih pravic v odnosih s tretjimi državami, zagovarjanjem dosežkov na multilateralnem področju in krepitvijo podpore zagovornikom človekovih pravic.

Sledi usmerjanje pogajanj o novem paktu EU o azilu in migracijah na način, da bo politika unije na tem področju osredotočena na solidarnost in človekove pravice. Kot poudarjajo v AI, je treba zagotoviti učinkovit dostop do azila v državah EU ter vzpostaviti neodvisen mehanizem za ugotavljanje kršitev človekovih pravic na mejah EU in delujoče mehanizme solidarnosti in izkrcanja. Pravice migrantov in prosilcev za azil morajo biti osrednjega pomena za pogajanja in izvajanje katerega koli sporazuma o sodelovanju na področju migracij s tretjimi državami.

Četrto področje zadeva pogajanja o svežnju pravil glede digitalnih storitev, v središču katerih morajo biti človekove pravice - med drugim z zagotavljanjem odgovornosti ponudnikov spletnih storitev, večjo preglednostjo praks spletnih platform ter obravnavo poslovnih modelov, ki temeljijo na nadzoru uporabnikov in na sistemih predlagalnih algoritmov.

Janša pa je v odzivu na poziv AI na novinarski konferenci na Brdu pri Kranju ob začetku predsedovanja dejal, da so človekove pravice pomembna zadeva, kar je sam občutil v praksi, ko so mu pred 33 leti kot novinarju sodili pred vojaškim sodiščem in ga zaprli. "Vendar bi svetoval AI, naj se osredotoči na Belorusijo, kjer je nekaj sto političnih zapornikov, ki umirajo v zaporih, in kjer AI za razliko od EU ne naredi tistega, za kar je ustanovljena," je dejal.

Prvi dan se je zaključil z baletno uprizoritvijo Povodnega moža

V naravni kulisi Blejskega otoka so s krstno uprizoritvijo baleta Povodni mož slovesno obeležili začetek slovenskega predsedovanja Svetu EU. Von der Leynova je svoj govor začela in zaključila z besedami prvega slovenskega predsednika Milana Kučana, izrečene na dan državnosti pred 30 leti. Sprva je povzela Kučanove besede "danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan", ki so po njenih besedah zapisane v zgodovino Slovenije in celotne EU. "Danes, ko stojimo tukaj, vidimo, kako so prebivalci Slovenije uresničili svoje sanje in zgradili boljši jutri," je presodila in se oprla na dosežke na kulturnem, športnem, gospodarskem in znanstvenem področju.

Von der Leynova je spomnila, da je pristop Slovenije v EU leta 2004 skupaj z ostalimi državami začel graditi enotno Evropo. Dodala pa je, da je bila Slovenija prva od teh držav, ki je prevzela evro in nato še predsedovanje leta 2008. Ti dosežki Slovenije po njenih besedah "odražajo tudi bogato in dolgo zgodovino tega naroda, ki je bila polna bojev, odločnosti in tudi izpopolnjevanj". To je po njenih besedah "zgled za vse nas, ko se oziramo k času, ko bomo premagali pandemijo in ko poskušamo oblikovati boljšo prihodnost za novo generacijo".

Predsednica Evropske komisije je svoj govor tudi sklenila s Kučanovimi besedami, "da skozi rojstvo človek dobi pravico sanjati, z delom pa dobi pravico, da poveže sanje in življenje". "Prebivalci Slovenije so pokazali, kako je mogoče to povezati. Evropa računa na vas, računa, da boste te sanje še naprej obujali, vi pa lahko računate na Evropo, da vam bo stala ob strani," je še dodala.

Minister za kulturo Vasko Simoniti pa je spomnil, da Slovenija ravno v teh dneh praznuje 30 let samostojne države in hkrati drugič v svoji zgodovini prevzema predsedovanje Svetu EU. "Ob tem nas prevzema posebno veselje. Ponosni smo, da ta pomembna dogodka odražata tesno povezanost Slovenije z družino evropskih držav kot skupnosti, ki temelji na skupnih vrednotah, na dediščini antike, krščanstva in razsvetljenstva ter na spoštovanju različnosti kulturnih in zgodovinskih tradicij vseh evropskih narodov".

Simoniti je osamosvojitev označil za "najpomembnejši dogodek v politični zgodovini slovenskega naroda", saj je Sloveniji zagotovila suverenost, demokracijo, svobodo, spoštovanje vladavine prava in človekovih pravic. "V tem duhu si bomo na čelu EU v prihodnjih šestih mesecih prizadevali uresničiti vse naloge, ki si jih je Slovenija zadala, hkrati pa si bomo prizadevali, da bo EU še naprej prežeta s prostostjo duha in s svobodnim izražanjem misli," je poudaril.