Kandidati začeli zbirati podpise, SD v predsedniško tekmo ne gre s svojim kandidatom

Z današnjim dnem so namreč začeli teči roki za volilna opravila za izvedbo predsedniških volitev, ki bodo 23. oktobra. To pomeni, da lahko volivci lahko od danes s podpisi obrazcev izrazijo podporo posameznim kandidatom. Obrazce bo mogoče podpisati do 28. septembra, ko se izteče tudi rok za vložitev kandidatur.

Ob začetku zbiranja podpisov so nekateri kandidati, ki so napovedali vstop v predsedniško tekmo, že začeli nagovarjati volivce, naj podpis podpore oddajo prav njim.

Tako je kočevski župan Vladimir Prebilič danes v Kočevju že nagovoril volivce ter izpostavil, da bo na predsedniških volitvah nastopil neodvisno, "ob podpori ljudi, ki jih postavlja v središče svojega programa, združenega pod sloganom Ljudje in pika". K oddaji podpisov je najprej pozval podpornike v domačem okolju.

V zbiranje 5000 podpisov so se podali še Nina Krajnik, Boris Vene, Gregor Bezenšek. Nataša Pirc Musar je volivce začela prepričevati v domačem Kamniku, Anže Logar v Ljubljani. 

Kako se bodo odločile stranke?

Tudi sicer je večina tistih, ki se želijo pomeriti na volitvah, napovedala, da bodo v podporo svojim kandidaturam podali s podpisi volivcev, nekateri pa s podporo zunajparlamentarnih strank. Med parlamentarnimi strankami pa so doslej svojo kandidatko ponudili le v največji vladni stranki Gibanje Svoboda, in sicer podpredsednico stranke Marto Kos.

Stranka SD je zvečer odločila, da se v predsedniško tekmo ne bo podala s svojim kandidatom. V prvem krogu volitev bodo odločitev o podpori kandidatu prepustili članstvu, v drugem krogu pa se bodo morda odločili za podporo kateremu od kandidatov. 

Povpraševanje, komu bo SD namenila svojo podporo, je bilo v zadnjih dneh zelo intenzivno, "vsaj s strani dveh kandidatk in dveh kandidatov", je dejala Fajon. Dejala je, da je nabor kandidatov že zdaj velik za tako majhen politični prostor, zato ga s svojim kandidatom niso želeli drobiti. Stranka se bo raje osredotočila na lokalne volitve.

Kandidate za predsednika republike sicer lahko predlagajo poslanci, politične stranke in volivci. Če se kandidat za predsedniško funkcijo poteguje s podporo poslancev, potrebuje najmanj deset njihovih podpisov. Stranke lahko svoje kandidate predlagajo s podpisi najmanj treh poslancev ali 3000 volivcev. Če se kandidat na volitve poda samo s podporo volivcev, pa potrebuje najmanj 5000 podpisov volilnih upravičencev.

Ti lahko podpise podpore od danes oddajo na sedežih upravnih enot in krajevnih uradih, kjer bodo na voljo posebni obrazci. Te morajo pred pristojnim organom podpisati osebno, saj veljavna zakonodaja ne omogoča elektronske oddaje, nato pa jih oddati posameznemu kandidatu oziroma predlagatelju kandidature. Vsak volivec lahko izrazi podporo le enemu izmed kandidatov.

Nekatere, predvsem večje upravne enote se bodo v času zbiranja podpisov okrepile in v ta namen odprle več okenc.

Na ljubljanski upravni enoti bo denimo več okenc odprtih na Linhartovi cesti, zato stranke pozivajo, naj potrjevanje podpisov podpore uredijo tam. Podpise bo mogoče oddati tudi na Tobačni, kjer pa bo odprto le eno dodatno okence, ter na Krajevnem uradu Medvode. Na Upravni enoti Ljubljana naročanje za oddajo podpisov ni potrebno, kljub temu pa bodo imele naročene stranke prednost.

Podpise podpore je torej mogoče potrjevati do 28. septembra, ko je tudi zadnji dan za vložitev kandidatur. Nekaj dni prej, 22. septembra, pa bo tudi uradno stekla volilna kampanja.

Volitve bodo potekale 23. oktobra, ko bo imelo 1.696.893 volilnih upravičencev priložnost izbrati naslednika aktualnega predsednika republike Boruta Pahorja. Če tedaj nihče od kandidatov ne bo zbral večine glasov volivcev, bo 13. novembra sledil drugi krog volitev.