Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki je bil v DZ potrjen 11. maja, so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS.
Zakon v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke, ter zdravstva in pokojnin.
V gospodarstvu so se na zakonske rešitve pozitivno odzvali, v sindikatih, kjer so bili do večine zakonske vsebine močno kritični, pa so ob podpori civilne družbe in iz vrst opozicije v DZ vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev.
DZ je nato, preden je razpisal 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 overjenih podpisov za razpis referenduma, konec maja sprejel sklep o nedopustnosti referenduma. Glavni argument parlamentarne večine je bil, da v skladu z ustavo referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah, ki jih interventni zakon ureja v pomembnem delu.
Sindikati, ki so menili, da je pri zakonu prišlo do zlorabe omnibus tehnike, so se zato junija obrnili na ustavno sodišče.
To je v odločbi, objavljeni v ponedeljek, parlamentarni sklep o nedopustnosti referenduma razveljavilo. Presodilo je namreč, da v primeru, ko zakon vsebuje tudi vsebine, ki se ne nanašajo na področja, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, pri tem pa te ne pomenijo minimalnega dela zakona in urejajo pomembna vprašanja, tak zakon kot celota ni zakon v smislu ustavne prepovedi referenduma.
DZ je torej zdaj določil datum za začetek zbiranja overjenih podpisov. Če jih bo pobudnikom v 35 dneh uspelo zbrati 40.000, ga bo moral parlament razpisati.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.