Zacvetele prve letošnje krasotice, ki simbolizirajo mir

Zvončičasta japonska češnja se je že nekaj dni pripravljala k cvetenju, preden je prva s svojo lepoto razveselila v ljubljanskem botaničnem vrtu. V letu 2023 je zacvetela že 6. marca. Letos se je zopet povsem približala temu dnevu, le dan kasneje torej 7. marca se je popoldan razcvetelo nekaj cvetov. Že vsaj 14 dni pred tem so bili popki tik pred tem, da se razprejo. A je bilo pred prejšnjim tednom kar veliko ne sončnih dni, tako da so češnjeve vejice kar malo čakale, opisuje vodja vrta Jože Bavcon. Po dveh letih pa je tako zopet zacvetela skupaj z zvončki. Njihovo cvetenje sicer v teh dneh hitro usiha, ker so temperature zanje previsoke, pojasnuje: "Na srečo je zemlja še dovolj hladna, da rastline, ki so povsem pri tleh, vseeno teh višjih temperatur ne zaznajo tako občutno."

Japonske češnje so že vse od druge svetovne vojne tudi simbol miru, ki ga s svojo milino in lepoto prinašajo v različne prestolnice: "V današnjem času mir še kako rabimo, le da ga nočemo več prav razumeti. Mi smo originalne japonske češnje dobili že leta 1999 kot protokolarno darilo države Japonske. Mlade rastlinice so prišle direktno iz Japonske. Združenje ljubiteljev japonskih češenj japonskega parlamenta jih je podarilo Sloveniji in s tem simbolično odprlo diplomatske poti," spomni Bavcon.

Opazovanje cvetočih češenj se je začelo na japonskem na imperialnem dvoru v 8. stoletju v obdobju Nara. Prav japonske češnje, na katerih že od takrat beležijo čas cvetenja, so torej ena izmed najbolj poznanih vrst, na katerih temelji fenologija. In prav je, da znamo kulture povezovati in z njimi sobivati, poudarja. Le tako se bomo v tem času polnem konfliktov lahko vsaj malo oplemenitili, meni. 

Češnje ne le, da so lepe, so tudi simbol miru in nenazadnje naše avtohtone češnje so bile tiste, ki so za mnoge pomenile prvi vir dohodka in tudi hrane. Nič nenavadno torej ni, da je Marija Terezija pospeševala sajenje in cepljenje sadnega drevja. Še v 80. letih prejšnjega stoletja so stari možje vedeli povedati, da vsak, ki je cepil divjak češnje, pa ne glede na to kje je le-ta bil, je lahko obiral te plodove, pa čeprav drevo ni raslo na njegovi zemlji. Tega nenapisanega pravila so se torej držali še po drugi vojni, pripoveduje Bavcon.

Na Japonskem uživajo v lepoti cvetja v pomladnem snegu, pri nas pa smo uživali v slasti plodov in prav tako v lepoti cvetenja naših češenj, ki so se belile sredi senožeti in gozdov. Že leta 2011 je bil v Botaničnem vrtu prvi Hanami, praznik cvetočih češenj, ki so ga pripravili ljubitelji teh cvetočih dreves. Pred tem pa je bilo že kar nekaj neformalnih druženj ob cvetočih češnjah.