Tožilstvo je Janezu Janši očitalo, da naj bi leta 1992 za sporno parcelo odštel dober milijon tolarjev, kar je slabih 4600 evrov, leta 2005 pa jo prodal podjetju Eurogradnje za kar 31,4 milijona tolarjev oziroma 131.000 evrov. Dva meseca pozneje so Eurogradnje zemljišče prodale podjetju Imos za 146.000 evrov, že istega leta pa je Imos Janši prodal trisobno stanovanje v Ljubljani za 236.100 evrov, pri nakupu pa naj bi si pomagal z okoli 100.000 evrov visokim preplačilom Eurogradenj za parcelo v Trenti.
Zadevo je sprva preiskovala KPK, ki je ugotovila, da naj bi podjetje Imos leta 2005, v drugem letu Janševega prvega premierskega mandata, prek povezanega podjetja Eurogradnje z odkupom in večkratnim preplačilom vrednosti zavezančevih nepremičnin do skoraj polovice sofinanciralo nakup njegovega stanovanja v Ljubljani. To je po oceni komisije "utemeljilo sklep, da je s tem zavezanec pridobil premoženjsko korist od gospodarske družbe Imos v okvirni višini najmanj 100.000 evrov". Posel je bil po ugotovitvah komisije obremenjen z izrazitimi korupcijskimi tveganji in sumi zlorabe položaja.
Glede prodaje kmetijskih zemljišč v Trenti je KPK ugotovila tudi, da te prodaje ni prijavil v zakonskem roku. Kmalu po objavi poročila KPK je Janša pojasnil, da je posestvo v Trenti kupil že leta 1992, zanj pa je plačal več, kot komisija trdi, da je bilo vredno leta 2005, čeprav so se cene nepremičnin v teh letih dvignile za nekajkrat.
Sodna cenilka je vrednost parcele v Trenti, ko je šel Imos v stečaj, ocenila le na 17.655 evrov. Parcelo pa so v času, ko je že stekla kriminalistična preiskava, na dražbi za 127.500 evrov prodali naprej Damjanu Podjedu. Tedaj je obstajal celo sum, da gre za dogovorjeno visoko ceno, s pomočjo katere bi se vpleteni v sporno preprodajo razbremenili kazenskega pregona, vendar tožilstvo tega ni moglo potrditi, smo poročali pred tremi leti.
Tožilstvo je sicer obtožnico vložilo oktobra 2020. Janši so očitali zlorabo položaja ali pravic, med obdolženimi pa je bil poleg nekdanjega predsednika uprave Imosa Branka Kastelica tudi nekdanji direktor Eurogradenj Klemen Gantar.
Senat vrhovnih sodnikov je sicer lani ugodil zahtevi Janševe obrambe za prenos krajevne pristojnosti, zato je bila zadeva prenesena na Okrožno sodišče v Celju.
Janša in njegovi podporniki so vseskozi trdili, da gre za še enega v vrsti politično motiviranih procesov proti dolgoletnemu voditelju SDS in trikratnemu predsedniku vlade. Kot so sporočili na nedavnem protestu, "političnega procesa Trenta ne bi bilo, če bi bila Slovenija res pravna država". V zadevi Trenta ni bilo nobenega oškodovanja, šlo je za zasebni posel in dober nakup, je povedal poslanec SDS Zvonko Černač.
KOMENTARJI (608)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.