Zadeva Trenta: višje sodišče potrdilo oprostilno sodbo

Specializirano državno tožilstvo je pritožbo na višje sodišče vložilo po tem, ko prvostopenjsko sodišče ni pritrdilo njegovim očitkom, da naj bi šlo za tipičen primer korupcije.

Tožilstvo je predsedniku SDS Janezu Janši očitalo, da je leta 1992 kupil parcelo v Trenti, nato pa jo prodal podjetju Eurogradnje, ki ga je takrat vodil Klemen Gantar, po konkretno višji ceni. Eurogradnje so kmalu zatem zemljišče prodale podjetju Imos pod takratnim vodstvom Branka Kastelica, slednje pa je Janši leta 2005 prodalo trisobno stanovanje v Ljubljani. Janša naj bi si pri tem nakupu pomagal s preplačilom Eurogradenj za parcelo v Trenti. A celjsko okrožno sodišče lani očitkom tožilstva, da naj bi šlo pri teh poslih za tipičen primer korupcije, ni pritrdilo.

Zdaj pa tudi po mnenju koprskega višjega sodišča tožilstvo ni dokazalo, da je tržna vrednost parcele v Trenti znašala zgolj 20.000 evrov. Višji sodniki so prav tako zavrnili trditve tožilstva o nezmožnosti gradnje na omenjenem zemljišču. Nepremičninski trg v Sloveniji je leta 2006 namreč doživljal izjemen razcvet in cene so hitro rasle, zato tržna vrednost ni mogla znašati zgolj 20.000 evrov, je zatrdilo višje sodišče.

Tožilci po ugotovitvah višjega sodišča tako niso dokazali premoženjske koristi za Janšo in finančne škode za podjetje Imos. Po presoji sodišča je Imos parcele kupoval na zalogo, v Trenti pa naj ne bi gradili izključno zaradi nastopa krize, ampak so svoja sredstva raje preusmerili v večje projekte. Podjetje pri tem poslu tako ni utrpelo nobene škode, so poudarili sodniki.

Današnji razglasitvi sodbe so prisostvovali Kastelic, Gantar in njuni zagovorniki ter odvetnik Janeza Janše Franci Matoz, medtem ko Janša na sodišče ni prišel.

Z odločitvijo senata koprskega višjega sodišča se tožilec Luka Moljk ne strinja. "Z razlogi, ki jih je danes izpostavila sodnica poročevalka, se ne strinjam in me ne prepričajo. Je pa tako – pravna država ima svoja pravila igre, odloča sodišče in s tem je zadeva zaključena," je poudaril.

Tožilstvo lahko zdaj vloži le še zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče, a ta korak po oceni Moljka predstavlja zelo omejeno pravno sredstvo. "Zahteva se lahko nanaša le na kršitve kazenskega zakona in kazenskega postopka, ne pa tudi na napačno ugotovljeno dejansko stanje, kar pač predstavlja bistvo tukajšnje zadeve. Tudi če bi vrhovno sodišče ugodilo tožilskemu stališču, takšna ugotovitev služi zgolj kot tolažba," je dodal Moljk.

Janšev odvetnik Matoz je medtem pozdravil odločitev sodišča, a hkrati izrazil nezadovoljstvo nad dejstvom, da se je postopek sploh začel. Tožilstvo je po njegovem mnenju ves čas operiralo zgolj z bledimi indici brez trdnih dokazov. 

"Zadovoljen bi bil, če do tega postopka sploh ne bi prišlo. Tožilstvo ni ponudilo niti enega dokaza za to, kar je zatrjevalo, zato smo morali mi ponujati dokaze in dokazovati to, kar vsi jasno vidimo. Zadeva se je začela leta 2013 na podlagi poročila takratnega gospoda Klemenčiča iz protikorupcijske komisije, postopek pa je tekel povsem neutemeljeno in politično motivirano zgolj zato, ker je v njem nastopal Janez Janša," je novinarjem povedal Matoz.

Dodal je še, da je zadeva zanje dejansko zaključena, ob tem pa pozval tožilstvo, naj ne vlaga dodatnih pravnih sredstev. Obramba bi namreč po njegovih besedah lahko nadaljnje poskuse tožilstva razumela kot mejno obliko zlorabe položaja.

Sodni postopek v zadevi Trenta se je leta 2024 začel skoraj dve desetletji po izpeljavi posla. Zadevo je pod drobnogled vzela tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki je v začetku leta 2013 policiji prijavila sum kaznivega dejanja. Istega leta je policija vložila kazensko ovadbo, leta 2014 se je začela kar pet let trajajoča sodna preiskava. Vrhovno sodišče je ob tem primer na zahtevo obrambe iz Ljubljane preneslo v Celje. Sodišče je, kot omenjeno, vse vpletene spoznalo za nedolžne.