Nekdanjemu predsedniku uprave Istrabenza Bavčarju je okrožno sodišče septembra izreklo kazen petih let zapora, Kristjana Sušinskega je obsodilo na tri leta zapora, Nastjo Sušinskega pa na dve leti. Tožilec Jože Kozina je sicer za Bavčarja predlagal sedem let zapora, kolikor je dobil tudi v prvotni sodbi, ki jo je nato vrhovno sodišče pred dvema letoma razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje.
Zagovorniki obsojenih so v pritožbah izpostavili dvome o nepristranskosti sodnikov na prvi stopnji, prav tako so navajali pritiske izvršilne veje oblasti. Tožilec Jože Kozina medtem pričakuje potrditev obsodilne sodbe.
Seje sta se danes udeležila Bavčar in Kristijan Sušinski, Nastje Sušinskega pa na sodišče ni bilo.
Bavčarjev zagovornik: Sodišče je izvedlo 'salto mortale'
Glede odločitve na prvi stopnji je Bavčarjev zagovornik Janez Koščak menil, da je sodišče izvedlo "salto mortale", saj je na podlagi istega dokaznega postopka njegovo strano oprostilo v delu, ki se nanaša na napeljevanje k zlorabi položaja, obenem pa jo z istimi dokazi obsodilo pranja denarja.
Zagovorniki obtoženih dvomijo v nepristranskost prvostopenjskih sodnikov
Izpostavil je tudi politične pritiske, ki da so spremljali proces. Ob tem je spomnil na izjave pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, da bo osebno poskrbel, da bo sodba v tej zadevi pravnomočna, v primeru zastaranja pa bodo letele glave. Bavčar pa je dejal, da se v politične pritiske ne bo spuščal, saj so ti jasni od samega začetka tega postopka.
Politične pritiske je izpostavila tudi zagovornica Kristijana Sušinskega Varja Holec, ki je dejala, da je s takšnimi izjavami izvršna oblast izkazala nezaupanje do sodne veje oblasti.
Zagovorniki so zavrnili tudi očitke, da naj bi želeli obtoženi prikrivati denarne transakcije. Koščak je tako poudaril, da vsako premikanje denarja na transakcijskih računih še ne pomeni pranja denarja. Luka Podjed, ki zastopa Nastjo Sušinskega, pa je zatrdil, da njegova stranka ni imela nobenega namena prikrivanja transakcij. Vse se je dogajalo med bankami v Sloveniji in denar ni prestopil meja države, je dejal.
Vsak "razumen človek" ve, da se sredstva na transakcijskih računih lahko predmet nadzora in da so banke ob določeni vsoti dolžne obveščati urad za preprečevanje pranja denarja, je ob tem še dodal Koščak.
Tožilec Kozina pričakuje potrditev obsodb
Takšno zgodbo poslušamo že sedem let, je po loncu seje komentiral Kozina. Če bi šlo za zakonit posel, bi ga obtoženi izpeljali transparentno in ne bi vključevali nobenih fiktivnih družb, je dejal. Ko gre za nezakonit posel, pa je treba "izvajati niz takšnih in drugačnih slepilnih manevrov, ki smo jim bili priča tukaj, ravno z namenom, da se preslepi vse tiste, ki bi prišli v stik s tem poslom in ga preverjali".
Kako je potekala preprodaja Istrabenzovih delnic?
Po mnenju tožilstva je sporno dejstvo, da je Pivovarna Laško, ki je glede omenjene prodaje že imela sklenjeno opcijsko pogodbo z Microtrustom, na opcijske pogodbe s Sportino kasneje vpisala isti datum, kot je bil na prvih pogodbah.
Preiskava stekla že leta 2008
Tožilstvo je sprva skupaj vložilo obtožnico zaradi domnevno spornega lastninjenja Pivovarne Laško, v katerem naj bi bile pivovarna in njene hčerinske družbe oškodovane za 109 milijonov evrov, in trgovanja z delnicami Istrabenza.
Sodišče je nato obstoječo obtožnico razdelilo na dva dela, sojenje zaradi menedžerskega prevzemanja Pivovarne pa je sledilo sojenju v zadevi Istrabenz. Bavčar je po mnenju organov pregona s preprodajo delnic Istrabenza zbiral denar za prevzem Maksime Holding, prek katere naj bi nameraval odkupiti Istrabenz.
Prvo sojenje je na okrožnem sodišču steklo februarja 2013 in se končalo julija istega leta. Bavčar je bil na prvi stopnji zaradi pranja denarja obsojen na sedem let zapora, kar je bilo leto manj od tožilčevega predloga, vendar mu v zapor zaradi zdravstvenih razlogov ni bilo treba oditi.
Nekdanjega Istrabenzovega svetovalca Kristjana Sušinskega je senat ljubljanskega okrožnega sodišča spoznal za krivega pranja denarja, njegovega brata, nekdanjega predsednika uprave Maksime Holdinga Nastjo Sušinskega, pa za krivega pranja denarja in zlorabe položaja. Kristjan je je bil obsojen na tri in pol leta zaporne kazni, Nastja pa na tri leta in devet mesecev.
V tej zadevi je bil na pet let in deset mesecev zapora obsojen tudi Boško Šrot. Vsi štirje so se pritožili na ljubljansko višje sodišče, ki pa je kazen za pol leta znižalo le Kristjanu Sušinskemu.
Četverica je nato na vrhovno sodišče vložila zahteve za varstvo zakonitosti. Uspešna sta bila Bavčar in Kristjan Sušinski, delno tudi Nastja Sušinski; sodišče je zaradi premalo konkretiziranih očitkov o pranju denaja zadevo poslalo v ponovno obravnavo. Medtem pa niso ugodili Šrotovi pritožbi, ki je bil obsojen zaradi zlorabe položaja in je že v zaporu, ter deloma tudi Nastji Sušinskemu, ki je bil obsojen zaradi pomoči pri tem kaznivem dejanju.
Pranje denarja in napeljevanje k zlorabi položaja
Tožilec Kozina je v ponovljenem sojenju Bavčarju očital napeljevanje k zlorabi položaja nekdanjega predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota in pranje denarja, medtem ko je bratoma Sušinski očital pranje denarja. Nastja Sušinski naj bi vedel, da denar izvira iz kaznivega dejanja zlorabe položaja, ki ga je storil Šrot, ter da ga je z namenom, da bi prikril njegov nezakonit izvor, z nakazilom Bavčarju in Kristjanu Sušinskemu dodatno opral.
Okrožno sodišče v Ljubljani je v ponovljenem sojenju Bavčarja ter brata Sušinski znova obsodilo zaradi pranja denarja pri preprodaji delnic Istrabenza, medtem ko je Bavčarja oprostilo obtožb o napeljevanju k zlorabi položaja.
KOMENTARJI (458)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.