Slovenija je najbolj pripravljena evropska novinka, ugotavlja Evropski parlament, ki je pozdravil gospodarski napredek Slovenije, še posebej gospodarsko rast v višini 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) v lanskem letu. Kljub temu pa so poslanci izrazili zaskrbljenost zaradi dviga stopnje brezposelnosti na 6,8 odstotka in vlado opomnili, da bo konkurenčnost lahko zagotovila le z nekaterimi strukturnimi reformami, med drugim privatizacijo v finančnem sektorju. V državi je še vedno zaskrbljujoča tudi visoka inflacija, ki jo je vlada iz 7,2 odstotka v letu 2002 lani uspela znižati na 5,6 odstotka, je pa parlament pozdravil odločenost države znižati inflacijo v luči izpolnitve kriterijev za uvedbo evra.
Poslanci so izrazili tudi željo, da Slovenija tudi odnose s Hrvaško, konkretneje za vse strani sprejemljivo rešitev problema ekološko-ribolovne cone v Jadranu. Hrvaška razglasitev te cone je eno glavnih vprašanj v odnosih Slovenije z njeno južno sosedo, je ocenil parlament, pri tem pa spomnil, da je razglasitev tudi v nasprotju s stališčem Evropske komisije in da je po njegovem prepričanju nujno pred razglasitvijo take cone doseči dogovor z vsemi zainteresiranimi državami. A interes vseh vpletenih strani za dogovor obstaja, je ob tem ugotovil parlament.
Parlament je pozdravil dejstvo, da je Slovenija praktično vso svojo zakonodajo prilagodila evropski, a jo opozoril, da mora sprejeti evropska pravila za javna naročila, če bo želela polno izkoristiti sredstva iz strukturnih skladov, ter jo pozval tudi k pospešenemu urejanju področja medsebojnega priznavanja poklicnih kvalifikacij.
To je tudi eno od opozoril, ki jih je Slovenija lani dobila s strani Evropske komisije, po oceni katere ima sicer država med vsemi pristopnicami najmanj zaostankov. Parlament je pozitivno ocenil posege na področjih, kot so pokojnine in teritorialna delitev, ter pozdravil uveljavitev zakona o javni upravi in podprl prizadevanja za krepitev sodnega sistema. Parlament je Slovenijo pozval še k sprejemu železniške zakonodaje.
Evropo skrbi predvsem varnost hrane in veterinarski nadzor
Državljani sedanje EU so za varnost hrane, ki na skupni trg prihaja iz novink, zaskrbljeni, je tako poudaril parlament, opozoril na vrsto pomanjkljivosti pri veterinarskem nadzoru v novinkah in spomnil na nalogo Evropske komisije, da ustavi izvoz hrane iz posamezne države ali regije, če njena varnost ni ustrezna.
Novinke so opozorili tudi na varovanje okolja, na urejanje področij, kot so javna naročila in državne pomoči, nujnost dobro delujočega in neodvisnega sodstva ter obžalovali vrsto težav pri pripravah javne administracije v novinkah na izvajanje obveznosti članstva. V tem okviru so posebej izpostavili korupcijo, zaskrbljeni zaradi ocene, da je ta v javnem sektorju široko razširjena, boj proti njej pa izpostavili še posebej, kajti korupcija javna sredstva še dodatno krči in načenja javno zaupanje.
Opozoril je tudi na vedno večjo razslojenost na trgu dela, jih pozval k večjim vlaganjem v izobraževanje, razvoju vseevropske infrastrukture pa tudi k odpravljanju regionalnih razlik, urejanju položaja manjšin, sprejemu protidiskriminacijske zakonodaje, zagotavljanju socialne varnosti, boljši varnosti na zunanjih mejah, k boju proti tihotapljenju in organiziranemu kapitalu, v tem okviru pa tudi k hitrim pripravam na schengenske standarde.
Izpolnjevanje političnih in gospodarskih meril za članstvo je bilo močna gonilna sila vseh reform in Evropski parlament novinke poziva, naj ne zmanjšajo svojih prizadevanj v izpolnjevanju evropskih standardov. Parlament tudi pričakuje, da bodo novinke odpravile vse pomanjkljivosti v pripravah, na katere jih je opozorila Evropska komisija. Čeprav bodo države do vstopa ustrezno prevzele pravni red EU, je med prevzemom in izvajanjem pravil velik razkorak, so v uvodu v poročilo poudarili evropski poslanci.
