Golob: Pred krizami se nismo nikoli umaknili

Po zadnji seji vlade so predsednik vlade v odhodu Robert Golob ter podpredsedniki vlade – minister za zamejce in Slovence po svetu Matej Arčon, minister za delo in socialne zadeve Luka Mesec ter minister za finance Klemen Boštjančič predstavili ključne ukrepe, ki jih je Golobova vlada sprejela "za stabilno, razvojno in odporno Slovenijo". 

"Slovenija je danes v dobri kondiciji, ker se pred krizami nismo nikoli umaknili, ampak smo z njimi upravljali," je poudaril odhajajoči premier Golob in med drugim izpostavil vlaganja v znanost, infrastrukturo, razvoj in odpornost. Izpostavil je, da je Slovenija po štirih letih "država, ki zna stati sama na svojih nogah". V negotovem svetu je "ohranila stabilnost in je varna država". "To je največ, kar lahko odgovorna politika zapusti kot svojo dediščino," je prepričan.

Na novinarski konferenci se je večkrat zahvalil vsem državljanom in zaposlenim v javnih službah. Izpostavil je požrtvovalno in predano delo gasilcev, zdravnikov, učiteljev, županov, delavcev in podjetnikov, prostovoljcev in nevladnih organizacij, omenil je tudi športnike, kulturnike, kmete, raziskovalce in vse druge.

Zahvalil se jim je "za vse, kar ste v teh letih nosili skupaj z nami – negotovost, spremembe, krizne trenutke, radosti in odgovornost za skupno dobro". "Zaradi vas Slovenija ni le država institucij, ampak skupnost ljudi, ki znamo vedno stati povezani," je dejal v nagovoru in dodal, da se je tako v času kriz kot vmes pokazalo, da je moč Slovenije v ljudeh.

Po njegovih besedah je Slovenija država, v kateri "živijo dobri ljudje, imamo odlično znanje, močno skupnost in jasno prihodnost". "Vem, da so bile spremembe naporne," je dejal in priznal, da marsikdaj niso prišle tako hitro, kot bi si želel tudi sam. "Ampak zrele politike ne merimo le po obljubah, ampak po dejanjih in rezultatih," je prepričan.

Minister Mesec je ocenil, da je Slovenija "v bistveno boljši kondiciji", kot so jo prevzeli. Prepričan je, da je vlada pokazala, da lahko gospodarski razvoj in blaginja hodita z roko v roki. Ob tem je nanizal različne kazalnike, od rasti plač in pokojnin do umeščanja Slovenije v prvo deseterico držav na lestvicah, ki pričajo o kakovosti življenja v državi.

"Slovenija je zelo dobro stoječa država z zelo visoko blaginjo in visoko kakovostjo življenja," je dejal Mesec, ki je med drugim poudaril, da je bila vladna politika usmerjena v rast plač. 

Boštjančič je izpostavil zlasti fiskalno stabilnost države, ki da jim jo je uspelo ohraniti kljub krizam – od energetske krize, do poplav in krize na Bližnjem vzhodu. "Največji dosežek tega mandata je predvsem to, da smo v tem času večih zaporednih kriz uspeli zagotoviti stabilne finance," je poudaril in dodal, da prihodnji vladi državo predajajo v dobrem stanju.

"Slovenija ostaja država z dobrim dostopom do financiranja in visoko stopnjo kredibilnosti na mednarodnih trgih," je zatrdil in spomnil na izboljšanje bonitetnih ocen. Ob tem se je obregnil tudi ob predstavitev kandidata za njegovega naslednika Andreja Širclja, ki da je priznal, da je stanje javnih financ daleč od katastrofičnega, kot so ga nekateri slikali pred volitvami.

Arčon je ocenil, da je med mandatom odhajajoče vlade Slovenija postala "država, v kateri je lepše in bolje živeti". Spomnil je na požare na Krasu julija 2024 in nakup air traktorjev. "Mislim, da je to, kar smo naredili z nakupom teh letal vzorčen primer tega, kaj je storila ta vlada," je dejal. Spomnil je tudi na božičnico, ki so jo po njegovih besedah nekateri dobil prvič v življenju.

Vsi so priznali, da so delali tudi napake, a zatrdili, da so vedno delali v dobro ljudi, zato so jim tudi prisluhnili in bili deležni posmeha, kadar so svoje odločitve popravili. "Če popraviš smer, popraviš rešitve, ker poslušaš ljudi, ker upoštevaš njihove pomisleke in potrebe, potem to ni neodločnost, to je odgovornost in spoštovanje državljanov in naše države," je ocenil Arčon. "Če smo kdaj spremenili smer ali traso, pa nikoli nismo spremenili svojih vrednot ali ciljev," je dodal Arčon, ki je ob koncu dejal, da je imel veliko čast, da je bil govorec in minister v tej vladi.

Novinarske konference in seje vlade se ni udeležila podpredsednica ministrica za zunanje zadeve, Tanja Fajon, ki je po besedah Arčona službeno odsotna. Golob je dodal, da je v tujini.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je ob prihodu na sejo med dosežki svojega resorja izpostavila rekordna vlaganja v infrastrukturo, končanje drugega tira, zaključevanje železniške postaje v Ljubljani, premik tretje razvoje osi z mrtve točke in nov zakon o letalstvu. Dodala je, da se je zelo trudila, da bi se skrajšali roke izvedbe projektov, "pa je bila stroka enotno proti temu, da bi se delalo ponoči ali pa da bi bil rok izvedbe merilo pri izbiri izvajalcev". "Tako da tukaj pa mojemu nasledniku iskreno želim srečno roko," je dejala. Meni, da bo Jernej Vrtovec dober minister, saj področje pozna.

Tudi minister za obrambo Borut Sajovic je med dosežki svojega mandata izpostavil rekordna vlaganja v obrambo, varnost in odpornost države. "Predvsem pa se mi zdi, da je to področje, ki ga nisem in nismo politizirali, saj varnost ni leva in desna," je dejal. V mandatu ne bi naredil nič drugače, svojemu nasledniku Valentinu Hajdinjaku pa želi dobro delo v interesu varnosti vseh državljanov.

Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić je ocenila, da so na ministrstvu vodili uravnoteženo kmetijsko politiko, bili zelo proaktivni in ministrstvo ponovno oživili. Ocenjuje, da se bo po primopredaji poslov "zgodil status quo, desni populizem in helikoptersko podeljevanje denarja". "Glede na to, da so zame na začetku mandata, kljub moji izobrazbi in izkušnjam na področju kmetijstva, ocenjevali, da stopal v izredno velike čevlje, (...) mislim, da so ti čevlji za njega še nekoliko večji," je dejala glede bodočega ministra Janeza Ciglerja Kralja, ki mu želi vso srečo.

Vlada prvaka Svobode Roberta Goloba, ki jo je ta oblikoval še s strankama SD in Levica, je mandat nastopila 1. junija 2022. Po vladi Janeza Drnovška (1993-1997) in prvi vladi Janeza Janše (2004-2008) je to šele tretja vlada v zgodovini samostojne države, ki ji je uspelo celotni štiriletni mandat izpeljati v nespremenjeni koalicijski sestavi ter brez hujših pretresov ali resnih koalicijskih kriz. Zvrstilo se je sicer kar nekaj menjav na ministrskih mestih, skupno 11. Zamenjali sta se tudi vodstvi obeh manjših partneric.

Levosredinska koalicija je mandat nastopila z obljubami o "normalizaciji države po vladi Janeza Janše" in s smelimi napovedmi strukturnih reform. Kot ključno so pri tem partnerji postavili zdravstveno reformo, pri čemer jim je na koncu uspelo čez parlamentarno sito spraviti nekaj reformnih zakonov. Med njimi je bil ključni zakon, ki je razmejil javno in zasebno zdravstvo, ter naletel na oster odziv zdravnikov.

Med pomembnejšimi reformami je tudi prenova plačnega sistema javnega sektorja, ki se je postopoma začela uveljavljati z letom 2025, pod streho jim je uspelo spraviti tudi pokojninsko reformo. Po dolgoletnih prizadevanjih se je začelo tudi vzpostavljanje tretjega stebra socialne varnosti, ki ga je predvidel zakon o dolgotrajni oskrbi. A so ga vseskozi spremljale težave, ki bodo počakale tudi prihajajočo vlado.

Vlada je sicer že ob začetku mandata morala zagristi tudi v spopadanje z draginjo in energetsko krizo, ta izziv je ob vojni v Iranu zaznamoval iztek tudi njenega mandata. Eden večjih izzivov je bila tudi sanacija po katastrofalnih poplavah, ki so v drugem letu vlade prizadele državo.