10 ljudi ozdravelo, 43 novih okužb, skupno 977

Skupno število umrlih se je dvignilo na 22. Iz bolnišnične oskrbe so odpustili 10 oseb. 

Kot je v uvodu današnje novinarske konference izpostavil uradni govorec vlade za covid-19 Jelko Kacin, se je število hospitaliziranih bolnikov in bolnikov v intenzivni negi v petek povečalo. Glede na podatke vlade so v petek iz bolnišnice odpustili 10 bolnikov.

Testiranje na okužbo z novim koronavirusom se je v Sloveniji začelo 27. januarja. Do dneva pred potrjeno prvo okužbo s koronavirusom, ta je bila potrjena 4. marca, so opravili 313 testiranj na okužbo. Od 4. marca do petka pa so opravili dodatnih 27.109 testiranj.

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana je na covid oddelkih danes hospitaliziranih 49 bolnikov, od tega 14 v enotah intenzivne nege, so v UKC zapisali na Twitterju.

V celjski bolnišnici je bilo do 8. ure zjutraj hospitaliziranih 16 bolnikov, od tega je pet oseb v enoti intenzivne terapije, ena trenutno na respiratorju, ena pa na neinvazivni ventilaciji. Kot je celjska bolnišnica še sporočila prek Twiterja, so v domačo oskrbo odpustili dva bolnika.

Vlada na Brdu s predstavniki gospodarstva, turizma in kmetijstva

Vlada je danes na Brdu pri Kranju gostila predstavnike gospodarstva, turizma in kmetijska. Beseda je tekla o popravkih prvega protikoronskega paketa in določitvi smernic za drugi paket. Gre predvsem za zagotavljanje likvidnosti podjetij, so povedali govorci na vladnem video nagovoru.

Na področju trga dela so udeleženci današnjega sestanka izpostavili možnost koriščenja letnega dopusta v več delih, skrajšanje delovnega časa po vzoru Avstrije ter razlike v kriznem dodatku med delavci, ki so prekomerno obremenjeni, in ostalimi, je povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek.

Počivalšek je govoril tudi o ukrepi na davčnem področju. Predlagan je bil zamik plačila DDV, odlog plačila trošarin, spremembe DDV za nočitve in prehrano. "Posebej je bilo izpostavljeno področje najemnin in stroškov, kjer bi bilo potrebno njihovo sofinanciranje," je dejal Počivalšek.

Na nas je, da vzpostavimo močno mrežo državnih vzvodov in jamstev, da bomo kot gospodarstvo stali in obstali. Predvsem pa, da bo po koncu epidemije gospodarstvo zopet zagnalo svoje kolesje.

Kljub novi zaščitni opremi, še vedno dovolj le za tekoče potrebe

Tudi po dobavah zaščitne opreme v minulih dneh stanje ni bistveno boljše, je ocenil poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan. "Gre za pokrivanje rednih potreb, zalog si še ne moremo ustvarjati," je poudaril. Interesenti, kot so podjetja, zaščitne opreme tako še ne bodo mogli prejeti.

Kot je pojasnil Šestan, bodo v ponedeljek znova odločali o prioritetah pri razdeljevanju zaščitne opreme na osnovi stanja zalog in napovedanih novih dobav. Podrobnih informacij o prihodnjih dobavah sicer še nima.

Kako spoštujemo ukrepe?

Policisti so prek Twitterja sporočili, da so v zadnjih štirih dneh izrekli več kot 600 opozoril zaradi kršitev odloka, ki prepoveduje zbiranje na javnih krajih in prehajanje v druge občine. Policisti so že začeli poostreno nadzirati izvajanja odloka, saj je, kot navajajo, tudi v prvih pomladnih dneh spoštovanje odloka pomembno za vse.

Naši fotografi so na terenu zabeležili utrinke s priljubljenih destinacij, ki jih prebivalci slovenije sicer radi obiskujejo ob koncu tedna. Damjan Žibert je v objektiv ujel utrip Zbiljskega jezera.

Policisti izvajajo intenziven nadzor prehoda med občinami.

Vlada je sicer za konec tedna odpoklicala policijo z meje za poostreno delo v notranjosti države. Kacin je poudaril, da je njihovo prisotnost v notranjosti enostavno treba okrepiti, da bi tako preprečili zdrs, kot se je zgodil prejšnji konec tedna, ko je lepo vreme mnoge državljane premamilo v kršitev prepovedi zbiranja. Nadzor nad priljubljenimi izletniškimi točkami pa izvaja tudi civilna zaščita.

"Takšnega režima v zdravstvu ne bo mogoče držati več mesecev"

Najbolj obremenjeni strokovnjaki so v enotah intenzivne terapije, kjer zdravijo najhujše bolne zaradi covida-19. Po besedah Tomaža Vovka, specialista infektologije in intenzivne medicine, ki na enoti intenzivne terapije infekcijske klinike UKC Ljubljana neposredno dela z bolniki s covidom-19, zdravniki na tem oddelku delajo v 12-urnih turnusih, kar ni toliko časovno obremenjujoče kot je obremenjujoče to, da en zdravnik obravnava tri ali štirikrat toliko bolnikov kot sicer.

"Dodatno je problem varovalna oprema. Da je ne zapravljamo, včasih delamo tudi po pet, šest ali sedem ur brez prestanka v isti opremi, zaradi česar ne moremo ne na stranišče, ne moremo niti piti. Tudi zaradi varovalne opreme postane precej naporno, zaradi mask tudi kaj boli," je pojasnil.

Trenutno je situacija pod kontrolo, trdi Vovk, a dodaja, da na dolgi rok takih obremenitev ne bodo zmogli. "Vsi, ki potrebujejo intenzivno terapijo, jo tudi dobijo. Za te bolnike imamo na voljo dovolj časa, da jih v miru zdravimo," je dejal. Zato je hvaležen za vse ukrepe države za zajezitev koronavirusa, pa tudi za sodelovanje ljudi. "Ne želimo biti v situaciji, da tem bolnikom ne bi mogli nuditi intenzivne terapije in bi morali izbirati med bolniki," je dodal.

Epidemiolog z Nacionalnega inštituta za javno zdravje Tit Albreht ter družinska zdravnica iz Zdravstvenega doma Celje Katarina Skubec Moćić pa sta opozorila, da dolgoročno taki ukrepi ne bodo možni tudi zaradi potreb drugih prebivalcev, ki niso okuženi s koronavirusom, a so vseeno bolni.

"Ameriška analiza je pokazala, da če bi imeli sploščeno krivuljo, torej da bi zbolelo le toliko ljudi, kolikor bi prenesel sistem, bi to trajalo 18 mesecev. Težko si je predstavljati, da bi za toliko časa ustavili države" je dejal Albreht in dodal: "Za 18 mesecev ali eno leto ne moreš ustaviti zdravstva, ker nam bo v tem primeru grozilo, da zaradi zapletov ali kroničnih bolezni izgubimo več ljudi kot pa zaradi epidemije."

Skubec Moćićeva pa poudarja, da imajo ljudje iste zdravstvene težave kot pred epidemijo, pri čemer je dostopnost do storitev bistveno slabša. "Iz dneva v dan se v bistvu stres in težave za bolnike in zdravstvene delavce stopnjujejo. Ocenjujem, da bo v naslednjih treh tednih ključno obdobje, ko se bo pokazalo, ali so bili ukrepi, ki smo jih sprejeli, zadostni," je dejala. Virus ne bo kar izginil in je zato v kontroliranem območju smiselno, da se določene zdravstvene storitve začenjajo počasi ponovno izvajati, je prepričana.

Medtem ko se pojavljajo ideje, da bi lahko pri prebivalstvu s preverjanjem protiteles ugotavljali, ali so preboleli covid-19, pa predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec poudarja, da samo test ni dovolj, da bi se denimo posameznik lahko vrnil v službo. Pri takem posamezniku bo treba opraviti tudi klinični pregled, saj je treba vedeti tudi, koliko časa je brez simptomov.

"Če daste osebo v karanteno, ne da bi jo testirali, ne morete vedeti, ali je prebolela covid-19. Lahko je prebolela kakršenkoli drug prehlad. V tem primeru bo serološki test - ko bomo dobili ustrezne in dovolj kakovostne teste - lahko pokazal, ali je posameznik prebolel covid-19," je pojasnil.

Tudi zadnja ura nakupovanja namenjena ranljivim skupinam

Od ponedeljka so starejši po nakupih smeli izključno med 8. in 10. uro, s tem ukrepom pa želi vlada to skupino prebivalcev dodatno zaščititi pred okužbo s koronavirusom tako, da jih loči od ostale skupine potrošnikov. Vendar pa so se v zadnjih dneh zvrstili pozivi, da je to premalo časa, da bi vsi upokojenci lahko opravili nakupe.

Pozivom k daljšemu časovnemu intervalu, v katerem lahko trgovine obiščejo zgolj upokojenci in ranljive skupine, so v petek pridružili tudi v Sindikatu upokojencev Slovenije in koalicijski stranki DeSUS. Slednja je gospodarskemu ministrstvu sicer predlagala, da bi upokojenci lahko nakupovali med 8. in 10. uro dopoldne ter med 13. in 15. uro popoldne.

Za vse, ki se vračajo v domovino, bo odrejena karantena

Danes pa začenjajo veljati tudi navodila za vse, ki se iz tujine vračajo v Slovenijo. Za zdrave osebe bo od danes naprej po vrnitvi iz tujine odrejena karantena, za osebe z bolezenskimi znaki okužbe z novim koronavirusom pa izolacija.

Če bo oseba, ki se vrača iz tujine v Slovenijo, zdrava, bodo zdravstveni delavci njene podatke posredovali Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Ta bo zanjo predlagal karanteno na stalnem ali začasnem naslovu v obdobju 14 dni od prihoda v Slovenijo.

Ukrep velja od 6. ure zjutraj, ne veljajo pa za delovne migrante in osebe, ki opravljajo prevoz blaga v Slovenijo ali so v tranzitu, ter osebe, ki potujejo čez Slovenijo v drugo državo v istem dnevu. Velja pa za delavce, ki prehajajo mejo zaradi sezonskih del.