Zasedanja se udeležujejo tudi slovenski predstavniki v tem 105-članskem telesu - poslanci Alojz Peterle (NSi), ki je tudi član predsedstva konvencije, Jelko Kacin (LDS), Franc Horvat (ZLSD) ter vladni predstavnik, zunanji minister Dimitrij Rupel. Kot je povedal Peterle, so možnosti, da bo do dogovora na današnjem zasedanju prišlo, velike, zato je pred sklepnim delom zasedanja konvencije zmeren optimist.
Plenarno zasedanje naj bi sklenili v četrtek s slovesnim podpisom dokončnega osnutka evropske ustavne pogodbe, ki so ga pripravljali slabo poldrugo leto.
Konvencija je že junija letos voditeljem Evropske unije v Solunu predložila predlog osnutka ustavne pogodbe, od vrha, ki je dokument potrdil kot dobro podlago za dokončni dogovor, pa pridobila mandat, da v juliju doreče še zadnje podrobnosti ter nato osnutek izroči italijanskemu predsedstvu povezave, ki je pristopno za sklic medvladne konference, na kateri bo evropska ustava dokončno dogovorjena.
Sicer so voditelji povezave v Solunu prižgali zeleno luč za zgolj morebitne tehnične spremembe. Te pa se močno nanašajo na samo vsebino, saj se dovoljeni popravki, kot omenjeno, nanašajo na nedokončani del predloga ustavne pogodbe, ki govori o politikah.
Zato bo po Peterletovem prepričanju potek dogodkov odvisen od tega, kako bodo člani konvencije razumeli omenjeni sklep. "Tukaj si bo konvencija verjetno vzela nekaj svobode, saj je težko reči, da so nekatera vprašanja zgolj tehnična. Morda nekatera so, ampak, ta, o katerih še razpravljamo, pa so nedvomno tudi politične narave," je pojasnil Peterle in pri tem kot primer navedel zahteve Francije glede delne ohranitve nacionalnega veta na področju avdiovizualne politike in kulture.
Skladno s pričakovanji najbolj vroča razprava poteka okrog skupne zunanje in varnostne politike, pri kateri se države članice izredno težko odpovejo vetu kot največjemu izrazu nacionalne suverenosti. Na tem področju je močna zagovornica uvedbe sprejemanja odločitev z večinskim glasovanjem v nasprotju s soglasjem Nemčija, ki pa se pri svojih predlogih sooča z močno opozicijo iz britanskih vrst. Kot je ob tem dejal Peterle, pa vendarle obstaja možnost, da bi predsedstvo konvencije z določenimi spremembami vendarle dobilo privolitev Londona. "Neko možnost še vidimo; da bi namreč za tisti del odločanja o CFSP, kjer sta skupaj (zunanji) minister in Evropska komisija, torej, kjer gre že v začetku za neko široko podprto stališče, vendarle bilo mogoče dobiti tudi britansko soglasje," je pojasnil slovenski poslanec.
