V belo božično jutro z vsaj centimetrom snežne odeje smo se v večjem delu države nazadnje prebudili pred enajstimi leti. Po podatkih Agencije za okolje je bilo takrat v Ljubljani en centimeter snega, v Celju in Murski Soboti pet, v Mariboru šest, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu sedem, v Kočevju osem, v Novem mestu pa devet centimetrov.
Veliko bolj radodaren je bil božič leta 1994. Sneg je prekrival velik del države, na vzhodu ga je bilo celo več kot pol metra, kopni pa so bili le najnižji deli Primorske.
V nizu belih božičev velja omeniti še božič leta 2001. Takrat se je temperatura ob sicer skromni snežni odeji spustila globoko pod ničlo. V Murski Soboti je bilo kar –22 stopinj Celzija in tudi čez dan je ostalo pod ničlo.
Osem let pozneje nas je podoben mraz zajel že pred prazniki. 21. decembra je bilo v Črnomlju –21 stopinj Celzija. Nato pa je sledila nagla otoplitev in na božični dan je bilo kar 19 stopinj Celzija. Zahod države so zajele obilne padavine, ki so skupaj s taljenjem snega povzročile poplave.
Izpostavimo še leto 2015, ko je v izjemno toplem in suhem decembru snežna odeja izostala tudi na naši najvišji meteorološki postaji na Kredarici. Tega leta smo v času božično-novoletnih praznikov imeli povsem pomladne temperature, saj smo ponekod izmerili tudi 15 stopinj Celzija.
Na dva zelena božiča pride en bel božič
V Ljubljani, Celju, Mariboru in Novem mestu je bil v povprečju vsak tretji božič v zadnjih 60 letih bel. Po letu 1961 je bilo tako v Ljubljani 22 belih (39 odstotkov) in 35 zelenih božičev (61 odstotkov). Precej manjša je verjetnost, da bo nižine prekrivala vsaj 10-centimetrska snežna odeja. Po podatkih Agencije za okolje se v večjem delu nižin giblje med 10 in 20 odstotki.
Verjetnost za bel božič hitro narašča z nadmorsko višino. V Kočevju je ta okoli 40 odstotkov, v Ravnah na Koroškem pa je bel približno vsak drugi božič. Največ možnosti za božično belino imajo zatišne alpske doline. V Kranjski Gori tako le dva od desetih božičev v povprečju nista bela. Sneg je izjemno redek tudi po nižinah Primorske, kjer je verjetnost za bel božič manjša od deset odstotkov.
Kakšna pa je verjetnost za belo novo leto?
Precej večkrat kot belo božično jutro nas je pričakalo belo novoletno jutro. Po podatkih Agencije za okolje je bilo v Ljubljani po letu 1961 takih kar 32, v Mariboru 31 in v Novem mestu 30. Najdebelejša snežna odeja je v Ljubljani tla prekrivala prvega januarja 1968 (40 centimetrov), v Mariboru prvega januarja 1971 (43 centimetrov), v Novem mestu pa 1996 (26 centimetrov).
Kako kaže letos?
Predvsem na Notranjskem je ponoči prehodno rahlo snežilo in ponekod zapadlo kakšen centimeter snega. Sedaj so pred nami trije suhi in hladni zimski dnevi s precej sonca v višjih legah, marsikje po nižinah pa se bo predvsem jutri in v sredo zadrževala megla ali nizka oblačnost. V četrtek nas bo dosegla nova vremenska sprememba, ki nam bo prinesla nekaj malega padavin. Po trenutnih izračunih se bosta po nižinah izmenjavala dež in sneg, tako da debelejše snežne odeje ne pričakujemo nikjer.
Dnevi do božiča bodo nato minili v znamenju jugozahodnika, s katerim bo nad naše kraje dotekal vse toplejši zrak. Temperature bodo ob koncu tedna ponekod na vzhodu države lahko dosegale tudi okoli 10 stopinj Celzija. Možnosti, da se bomo po enajstih letih v nižjeležečih krajih spet zbudili v belo božično jutro, se torej vsaj za zdaj zdijo zelo majhne.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.